Culinary journey by me

Rižota s Šitaki in pekočim korenčkom

2012-03-05T16:48:00.000+01:00

Žal mi je, če takoj ob pogledu na jed z imenom rižota, zaprete stran ali pa vam po domače "vse pade dol". Rižote so carske! Res! Priznam, da tudi jaz nisem njihova oboževalka od nekdaj, da sem se posebej zaljubila vanje šele takrat, ko sem morala iz mojega jedilnika črtati vse, kar vsebuje gluten. Prej sem se veliko raje odločila za testenine kot za rižoto. Ta je bila res bolj v zadnjem planu. A sem vesela, da sem postala njihova prijateljica, ker rižote so zakon - vam rečem.

SESTAVINE:

200 g riža vrste Arborio (riž za rižote)

250 g gob Šitak

oljčno olje

1 šalotka

2 stroka česna

300 g korenja (lahko rumenega in oranžnega)

1 l perutninske osnove (ali pa katere druge, lahko pa tudi kar voda)

1 žlica masla

velika pest naribanega parmezana

1/2 žličke kajenskega popra

sol in poper

PRIPRAVA:

Najprej sem pripravila pekoči korenček. Dobro sem ga očistila - nič lupila, ker sem imela domačega - in narezala na manjše kocke. Na malo masla in vode sem ga dušila dobrih 15 minut. Za pikantnost pa je poskrbel sveže mlet črni poper in pol žličke kajenskega popra.

Za rižoto sem na malo oljčnega olja (približno žlica olja) popražila sesekljano šalotko, dodala narezane gobe in česen, na hitro popražila, nato pa dodala riž in premešala, da se je okoli riža naredil tanek sloj maščobe od olja. Zalila sem z malo vroče jušne osnove in premešala. Tako sem kuhala rižoto do konca - prilivala malo osnove, premešala in ko se je tekočina pokuhala, primešala novo. Po okusu sem rižoto še dosolila. Tik pred koncem sem dodala maslo in parmezan, ki vedno poskrbita, da je rižota prava, slastna, italijanska pojedina ter vmešala dušen pikantni korenček.

Sladkoba korenčka se dobro ujema s pikantstjo dveh vrst popra in ponese korenček spet v ene čisto nove dimenzije. Šitake pa so zdrave. Lahko preprečijo ali celo zdravijo raka, virusne bolezni (npr. gripo), znižujejo holesterol v krvi, preprečujejo kopičenje trombocitov (redčijo kri) in znižujejo krvi pritisk. Na Kitajskem z njimi zdravijo levkemijo, na Japonskem pa raka dojke.

Ali ste ljubitelji rižot ali raje posegate po testeninah? Pripravljate prave italijanske rižote ali se držite bolj klasične slovenske priprave - brez masla in parmezana?

Kraljevska morska žaba na korenčkovem pireju

2012-02-28T19:55:00.002+01:00

Kadar imam priložnost kupiti dobro, svežo ribo, tega ne zamudim. In ker sva se z dragim po dolgem času šla sobotni šoping po ljubljanski tržnici, sem priložnost za zares dober izbor rib, izkoristila. Kupila sem lep kos morske žabe, ker je okusna, črvsta, brez kosti in kvalitetna bela riba. In ker jih čisto premalo jemo. In ker ravno poteka kampanja Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja Rad jem ribe. Jejmo jih!

SESTAVINE

500 g fileja repa morske žabe

12 zelo tankih pršuta

žlica posušenih paradižnikov iz olja

pest bazilikinih listov

oljčno olje

600 g korenja

žlica masla

sol in poper

PRIPRAVA
Paradižnike in baziliko sem s pomočjo paličnega mešalnika zmlela v gladko maso. Tri rezine pršuta sem položila na ravno podlago, ki sem jo pogrnila s peki papirjem in namazala z oljčnim oljem. Pršut sem premazala s paradižnikovo zmesjo in na en konec položila file morske žabe. Rahlo sem ga solila in poprala ter zavila kot rolado. Zavito ribo sem položila v namaščen pekač in tako nadaljevala še z ostalimi rezinami pršuta in ribe. Tako pripravljeno ribo sem pečkla 20 minut pri 180 °C.

Za korenčkov pire sem kuhala koščke svežega korenja v osoljenem kropu. Ko je bil korenček mehak, sem ga odcedila in skupaj z žlico masla zmečkala v gladek pire.

Za okras sem naredila še korenčkove kroglice, ki sem jih na hitro pokuhala v osoljenem kropu. To je bilo kosilo za prste obliznit!

Kako pogosto pa vi jeste ribe? Katere so vaše najljubše?

Restavracija Rožmarin

2012-02-24T17:09:00.002+01:00

Ko sem bila pred dobrimi petimi leti prvič v Rožmarinu, je bila to vsekakor ena tistih restavracij, ki so bile drugačne, ki so močno odstopale, ki so zadovoljile še tako zahtevnega jedca. Tudi danes se še vedno lahko zanesemo na to, da bomo v Rožmarinu odlično jedli, kar je pohvalno glede na to, koliko restavracij začne z navdušenjem in energijo, pa ta žal potem kmalu upade. Je pa res, da je tudi pri nas v zadnjih letih opaziti napredek in širjenje dobrih kulinaričnih izbir. Morda zato, ali pa iz čiste kaprice lahko rečem, da mi je tokrat pri Rožmarinu manjkala pika na i. Nekaj. Morda samo dodatna drobcena mera kreativnosti.

A najprej velika pohvala. Pohvala za pripravljenost, pohvala za izobraženost in pohvala za fleksibilnost. Ko sem omenila, da ne smem uživati jedi, ki vsebujejo gluten, ni bilo za nobeno jed (no ja, razen seveda za raviole) težav narediti brezglutensko različico. To seveda najprej kaže na to, da hrano pripravljajo sproti in nadalje na to, da gredo v korak s časom, da so pripravljeni stopiti naproti potrošniku in da jim je mar. In to šteje! To je pri meni velik plus!

Pa se počasi osredotočimo na jedi. Začela sem s tutunin tatarcem na nori algi s hrenovo kremo in bobom. Tuna je bila odlična - na pogled in okus. Ne vem, če bi jo lahko še kakorkoli izboljšali. Vsega je bilo ravno prav. Morda edino za bob lahko rečem, da bi ga jaz mirne duše izpustila. Nekako mi ni sedel zraven. Pa še olup je imel trd in nekuhan.

Juha iz gomoljne zelene in s črnimi tartufi je bila morda malo premalo prepričljiva. Sicer so ob serviranju božansko zadišali tartufi, je bil pa zato okus zelene bolj medel. Kot bi jo preveč skombinirali s krompirjem. Po drugi strani pa je bilo precej občutiti močne jušne osnove, kar pa je seveda pohvalno - to namreč, da skrbijo za dobre osnove.

Ravioli z raki in jastogova krema-Bisque so bili bojda odlični. Dišali so omamno, za pristonst okusa pa se bom morala zanesti na sposobnosti brbončic mojega dragega.

Naslednja jed, Gosja jetra na sivkini polenti, je mene osebno še najmanj prepričala. A bom priznala, da nisem največja fenica gosjih jetr oz. morajo biti zares ookusna, da mi teknejo. Tako sem se bolj veselila polente s sivko, ki pa je žal ni bilo za okusiti. No tako me je ta jed pustila nekoliko razočarano.

Sem bila pa toliko bolj navdušena nad naslednjo - file polenovke v masleni omaki s črno BIO kvinojo. Tako riba kot kvinoja sta bili odlični. Riba mehka, nežna, a karakterna. Kvinoja kuhana na zob in oreščkastega okusa. Brez pripomb. Pripombo imam edino nad gosto, preobilno omako. Po zagotovilih naj ne bi bila narejena iz moke, a nekega blaznega okusa tudi ni imela, tako da je bila tu povsem odveč.

File jelena s čokoladno omako - korekten kos mesa, ravno prav pečen, okusen, sočen in mehak. Zraven so postregli hrustljave zvitki z mlado skuto. menda je bilo 1 A. Sedi 5.

Vroč čokoladni narastek z malinovim sladoledom z rožmarinom se zdi Rožmarinova klasika in po eni strani prav, da obstaja tudi takšna jed, ki je stalnica in za katero vedno veš, kaj boš dobil. Po drugi strani pa bi jo tudi lahko malo nadgradili, morda dodali kakšne oreščke, da bi dobila polnejši okus. Sicer pa okusna - kot vedno.

Karamelni mousse - okusen in sodoben. Lahek in močan. Pravi.

Kadar ste v mariborskem koncu in ste lačni, pa želite pojesti nekaj dobrega, sodobnega, nekaj, kar se ne da dobiti ravno za vsakim vogalom, pojdite v Rožmarin. Ne bo vam žal.

Cheesecake

2012-02-20T21:41:00.001+01:00

Prvič sem ga jedla pred 13 leti v ZDA in od takrat mi je najbolj všeč ravno ta, klasičen ameriški cheesecake. Nobene variante z limetami ali čem podobnim me niso toliko prepričale kot tale klasična izvedba. Zaradi brezglutenske diete sem ga tokrat naredila iz nekih kupljenih brezglutenskih ala grancereale piškotov. Sedaj, ko mi je Napo oz. njegova chefica odprla oči, da se da cheesecake narediti tudi na biskvitnem podstavku iz mandljev, teh piškotov zagotovo ne bom več kupila. Pa ne, da končni izdelek ne bi bil okusen, nasprotno, odličen je bil, a če se le da, imam najraje doma narejene zadeve.

SESTAVINE
250 g grancereale piškotov
150 g masla
115 g sladkorja v prahu
900 g kremnega sira Philadelphia
2 jajci
100 ml smetane
žlica koruznega škroba
naribana lupinica ene limone

PRIPRAVA:

Piškote sem zdrobila v drobtine in jih zmešala s stopljenim maslom. Dno namaščenega tortnega modela sem obložila z mešanico drobtin in masla, ki so se sprijeli. Dodatno sem piškotno maso z prsti potlačila na dno pekača. Pekla sem ga10 minut pri 180 °C.

Medtem ko se je osnova pekla, sem naredila še nadev. Zmešala sem sladkor in koruzni škrob, dodala kremni sir in kremasto stepla. Dodala sem jajci in naprej stepala. Potem sem počasi dodajala smetano in stepala do gladke mase. Na koncu sem dodala še limonino lupinico. Nadev sem prelila čez pečeno piškotno dno in torto pekla še naslednjih 45 minut. Po vrhu sem tortni model prekrila s peki papirjem, da sem preprečila preveliko potemnitev nežne tortice.

K cheesecaku sem postregla figov džem, saj se sir k figam odlično poda. Tako se je tudi cheesecake vrhunsko spojil s sladkimi in med zobmi pokajočimi figami.

Mmmm, fige! To so spomini na bogato jesen, ki smo jih shranili v kozarce za obujanje spominov.

Pa vi? Ste že jedli pravi, originalni cheesecake?

Tuna v plaščku iz črnega sezama na alfa kalčkih

2012-02-17T15:44:00.000+01:00

Riba. Tuna. Ker je petek. Ker je zdrava. Ker je okusna. Ker je pomemben vir beljakovin in omega 3 maščobnih kislin. Ker je lahko prebavljiva. Je potrebno še več razlogov za?

Tole je kosilo, ki ga lahko pripravite v pičlih 15 minutah od trenutka ko umijete roke in zavihate rokave do serviranja. Pa še otroci jo radi jedo, saj nima kosti.

Pa še nekaj besed o tem, kako zdrav je črni sezam. Pospešuje izgradnjo kosti in tvorbe hrustanca, zato ga imenujejo tudi črni dragulj. Pozitivno učinkuje tudi na mišice, kožo, lase in ostala tkiva, saj vsebuje magnezij. Po tradicionalni kitajski medicini pomaga krepiti jetra in ledvice.

SESTAVINE
2 cm debel kos tune
črni sezam
groba sol
oljčno olje
alfa alfa kalči
sojina omaka

PRIPRAVA

Tuno sem narezala na manjše trakove, dolge približno 5 cm. 3 žlice črnega sezama sem zmešala z žličko grobe soli in v tem povaljala trakove tune. Popekla sem jo v ponvi, na nekaj kapljicah oljčnega olja. Z vsake strani sem jo pekla dobro minuto, saj sem želela, da bo znotraj ostala lepo rozkasta in sočna. Če imate raje popolnoma pečeno, pecite malo dlje časa, a pazite, da ne bo riba postala presuha. To se pri tuni rado zgodi.

Pečene trakove tune sem položila na pest alfa alfa kalčkov in jo rahlo prelila s sojino omako. Kalčke sem seveda vzgojila sama;-)

Imate radi ribe ali ste bolj za meso? Se vam zdi ta črni sezam in kalčki preveč neobičajno, da bi jedli tudi otroci?

Rojstnodnevna konceptualizacija pri Napotu

2012-02-15T23:02:00.001+01:00

Lahko se zgodi, da boste mislili, da je tole še ena tistih mojih ocen, a naj že takoj na začetku povem, da gre tokrat prej za opis doživetja kot za ocenjevanje. To pa zato, ker gostilna pri Napotu zaenkrat še ne deluje in so njegove mojstrovine zaenkrat omejene zgolj in samo na domačo kuhinjo. Lahko, da si boste potem slabovoljni mislili, kaj za vraga vam ponujam sladoled skozi zaprto okno. A vas ne želim jeziti ali spravljati v slabo voljo. Izkušnjo preprosto moram deliti z vami, saj je bila ena mojih najlepših v zadnjem času. Presenečenje, da mu ni para.

To, da je Napo zame foodbloggerski car verjetno že veste. Morda tudi to, da so na našem jedilniku velikokrat jedi iz njegove knjige Kuhinja za prave moške (ki jo je mimogrede sam carjevič Napo zame preimenoval v Kuhinja za Špelo). Ne veste pa, da se mi je pred nekaj dnevi izpolnila ena skrita želja, da bi carja Napota osebno spoznala. Kaj to! Car mi je osebno skoncipiral in skonstruiral celo rojstnodnevno večerjo. Za vse to je poskrbel en drug car - moj najdražji car.

Lahko samo rečem, kapo dol chefu in chefici za vse - za pripravljenost, odprtost, gostoljubnost in vse mojstrovine, ki sta jih ustvarila ta dan.

Takole je bilo...

Konceptu sta dala ime Reci siiiiir/Say cheeeeeese!
Seveda je bila zato rdeča nit celotne večerje meni preljubi sirček, v takšni in drugačni različici.

Pozdrav iz kuhinje so bili parmezanovi grizliji in ogrevalni tepkovec, ki je bil mimogrede ekološkega porekla - no, tepke so bile verjetno;-) Naj na tem mestu še povem, da se je mojster zares potrudil in k vsaki jedi ponudil drugo vino, a bom jaz zaradi neosebne izkušnje s tekočinami, tovrstno doživljanje žal izpustila. Verjamem pa, da so bile vse izbrane pijače zares izbrane.

Sledil je caprese inverno ali zimski caprese, kar pomeni, da so bili paradižniki še poleti ujeti in zmerno do pretežno pečeni ter shranjeni za zimske skomine na aromatično poletje. Nekaj sem jih po njegovem receptu shranila tudi jaz. Paradižniku je dodal tapravo mozzarelo in poletno baziliko zamenjal za zimski radič. Sol je bila črna, poper bel. Zanimivo se je poleg podal tudi čips iz koruzne moke - homemade. Tale paradižnik je res zakon in če ga še niste shranili lansko poletje, tega vsakakor nočete zamuditi letos.

Preden nadaljujemo, naj povem, da sem najbolj impresionirana nad njegovim znanjem in razgledanostjo o kulinariki, kuharskih tehnikah, zakonitostih in kombinacijah. Njegovo znanje je nad...

Eden takšnih trikov, fint ali tehnik je dokazal pri pripravi trske, ki jo je poširal v vinu, a hkrati zapekel kožico do hrustljavosti. Mojstrsko, a? Riba je bila mehka, sočna, okusna, a hkrati zaradi tega nismo bili prikrajšani za hrustljavost, ki jo dobimo samo, če kožo dobro zapečemo. In Napo je združil oboje skupaj. Okus je zašpili s par kapljicami tartufovega olja, zraven pa postregel 3 različno pripravljene cvetače (ocvrto, kuhano in marinirano), prelite in zapečene z dvema siroma. Zelo zanimivo je bilo okušati tri različne okuse in strukture ene in iste zelenjave - vedno bolj ugotavljam, kako krasna zelenjava je cvetača. Tako smo 3 (cvetače), 2 (sira), 1 (trska) nadaljavali z naslednjimi božanskostmi.

Tudi pod ribo naložena šalotka je odigrala pomembno vlogo pri tehniki, ki jo je mojster uporabil za dosego popolnosti ribe.

Ne, ni še bilo konec. Sledil je tako imenovani tris jedi "sirek insajd". Sirek v mesu, sirek v krompirju in sirek v pesi. Jagnječje mleto meso je napolnil z rahlo dimljenim španskim sirom in postregel na domačem ketchapu. Mmmmmmm, za dol past. Krompir je napolnil z riccoto. Popolno in nežno! Peso je napolnil z gorgonzolo in prelil z gostljatim jabolčnim sirupom, ki ga baje pridelajo tako, da iz 100 l jabolčnika, ki ga kuhajo v bakrenih kotlih, ostane na koncu le še 7 litov sladke, lepljive in aromatične dobrote. Za prste obliznit! Pesa in gorgonzola sta najboljši par!

Za sladko je poskrbela chefica, ki je zelo simpatična in zgovorna mlada dama, predvsem pa dostopna in zelo gostoljubna. Pa seveda odlična "cukr mejkrka". Seveda smo tudi pri sladici ostali na siru. Cheesecake se lahko naredi tudi brez glutena in brez piškotov ali prepečenca. Lahko, če znaš vzeti v roke več kot 200 let staro knjigo Valentina Vodnika, v kateri je zapisal tudi recept za mandljev biskvit. Preliv pa je bil sok iz granatnih jabolk z ingverjem. Kombinacija 1 A! Obožujem cheesecake.

Chefica pa se ukvarja še z eno umetnostjo. Sama namreč izdeluje domače pralineje, ki so kljub zahtevnosti izdelave odlični na pogled, okusni pa tako, da je že težko poiskati prave besede. Ponujali so se celo v več različicah: fige, marcipan ali orehi.

Za konec lahko poleg iskrene zahvale za vse rečem samo še to, da upam, da bom lahko kdaj prišla v Gostilno pri Napotu in napisala še pravo oceno. Ali pa kontra - to bi bilo šele zanimivo;-)

Do takrat pa: s kruhom pomazano!

Grški jogurt z medom, mangom in granatnim jabolkom - ena mojih najljubših malic

2012-02-13T21:23:00.000+01:00

Glede na to, da si vsak dan doma pripravljam malico za v službo, se mi zdi prav, da se dotaknem tudi tega obroka. Konec koncev sem že velikokrat poslušala ali brala, da ljudje ne vedo, kaj bi jedli v službi, pa da to ne bi bil ravno sendvič. Pa ne da bi bilo kaj narobe s sendviči, nasprotno - sendviči so kul! Vsak dan so lahko drugačni - z drugačnim kruhom, z drugačnim nadevom, drugačnih oblik in raznoraznih okusov. Z veseljem bi tudi jaz kdaj ugriznila v kakšnega. A glede na to, da kruha ni na mojem jedilniku, se najde veliko raznih alternativ, ki so lahko ravnotako okusne, dostikrat pa tudi bolj zdrave.

Tole je že ena tistih variant, ki je tako okusna, da bi jo lahko jedla vsak dan, pa še polna vitaminov je - grški jogurt z medom, mangom in granatnim jabolkom.

SESTAVINE

1 grški jogurt

žlica kostanjevega medu

1 zrel mango

1/2 granatnega jabolka

PRIPRAVA = simp k pasul

V grški jogurt zamešam žlico kostanjevega medu in ga preložim v kozarec za vlaganje. Nanj naložim na koščke narezan fino zrel, rumenkast in sladek mango (nezrel tukaj nima kaj iskati) in po njem potresem semena granatnega jabolka.

Priprava mi vzame celih 10 minut, užitek pa traja kakšno minuto dlje;-) Če vas skrbi, da se od tega ne boste najedli, pa vzemite s sabo še pest ali dve oreščkov in suhega sadja.

Ne pustite, da bi vas tole vreme in virusi položili v posteljo - opremite se z vitamini!

And the winner is...

2012-02-12T10:10:00.001+01:00

Ko bi vedeli, kako težko nalogo sem si zadala! Verjetno v navdušenju ob pogledu na 100.000 obiskov spletne strani sploh nisem razmišljala o tem, kako težko bo izbrati najlepšo fotoografijo. A potrebno je bilo izbrati - tako je bilo zapisano v pravilih. In pravila so za to, da se jih spoštuje.

Do 7. februarja je v moj predal prispelo 12 fotografij. Ena od pošiljateljic se je iz konkurence izločila sama zaradi prijateljskih vezi. Lidija, za ves trud in angažiranje kmalu dobiš tebi ljub crème brûlée.

Tričlanska komisija je torej ocenjevala 11 fotografij. Vsak zase smo ocenili vsako fotografijo z ocenami od 1 do 10, nato pa smo točke sešteli. Največ točk, 28, je prejela fotografija Vladke - Ustvarjalna skrinja.

Vladka, iskrene čestitke! Pošlji svoj naslov, kamor ti bom poslala kuhinjski brener. Pa veliko uspeha pri delu z njim.

Vsem ostalim se iskreno zahvaljujem za sodelovanje in za krasne fotografije, ki so nastale z jedmi iz tega bloga. Prav vse ste se zelo potrudile in nastale so krasne fotografije.

Ne obupajte! Kmalu bo kakšna nova priložnost za nagrado...

Brokolijeva kremna juha s crème fraîche

2012-02-07T18:42:00.001+01:00

Res je, pozimi se juhice vedno priležejo. Posebej kremne. Te imamo pri nas, poleg nekremne francoske čebulne, najraje. Pa tako enostavno in hitro se jih pripravi. Nočem zveneti čistunsko, a zame je greh kupovati juhe iz vrečk. Tudi če zanemarim vse tisto škodljivo in umetno, ki je v njih. Pravo zelenjavno kremno juhico pripravimo morda še hitreje kot tisto iz vrečke. In koliko bolj zdrava je! Upam, da ste to že spoznali in ste z njimi opravili - če ne prej pa v študentskih časih.

za tole brokolijevo juho niti ne potrebujemo veliko dodatkov, da bi dosegli odličen okus. Včasih je dobro ostati kar pri osnovnih sestavinah - saj veste, manj je več.

SESTAVINE
1 brokoli
sol in poper
muškatni orešček
košček masla
4 žlice crème fraîche (lahko pa tudi kislo smetano)

Brokoli sem dobro oprala, narezala na manjše cvetke in v slanem kropu kuhala 4 minute. Brokoli se mora malo omehčati, hkrati pa mora obvezno ohraniti tisto prekrasno zeleno barvo. Vodo, v kateri se je kuhal brokoli sem odcedila in shranila v drugi posodi. Brokoli sem skupaj z nekoliko tekočine s paličnjakom spirirala v gladek pire, ki sem mu nato prilivala vodo od kuhanja - toliko časa, da sem dobila želeno gostoto. Pri nas imamo raje malo bolj gosto kot preredko. Potem sem juho samo še po okusu dosolila, poprala in vanjo naribala malo muškatnega oreščka. Za polnejši okus sem dodala še majhen košček masla.

Juho sem nadevala v jušne skodelice in jo obogatila z domačo crème fraîche, ki bi jo lahko sicer tudi nadomestila z našo kislo smetano, a crème fraîche je nekaj posebnega.

Vas zanima, kako lahko z malo truda tudi sami naredite crème fraîche?

Ravioli s treviškim radičem, posušenim paradižnikom, parmezanom in pinjolami

2012-02-04T10:26:00.000+01:00

O doma narejenih raviolih sem že pisala. Takrat sem delala raviole s pikantno pečeno bučo, ricotto, kozjim sirom in pinjolami. In pri raviolih je super ravno to, da lahko narediš vsakič popolnoma drugačno jed, četudi je osnova enaka in gre v vsakem primeru za testenine, a okusi so lahko kot noč in dan.

Torej, testo sem naredila popolnoma enako kot takrat, nadev pa sem naredila čisto po mojem okusu.

SESTAVINE ZA NADEV
2 treviška radiča
3 stroke česna
velika pest naribanega parmezana
oljčno olje
nekaj posušenih paradižnikov iz olja
50 g suho praženih pinjol
sol in poper

Treviški radič sem oprala, narezala na manjše lističe - kot če bi delala solato, ga položila na pekač in po njem potresla na tanke lističe narezan česen, sol, poper in oljčno olje. Radič sem pekla v pečici približno 15 minut - toliko, da je "ovenel" in se rahlo obarval. Vmes sem ga enkrat ali dvakrat premešala. Nato sem ga nekoliko ohladila, mu primešala nariban parmezan, narezan paradižnik in pinjole. Iz nadeva sem oblikovala kupčke, ki sem jih polagala na razvaljano testo. Oblikovanje raviolov pa je bilo enako kot pri bučnih.

Tu se dobro vidi tudi brezglutenska različica - rumene testenine iz koruzne moke, ki pa so bistveno manj voljne kot tiste iz pšenične.

Raviole sem kuhala v slanem kropu približno 4 minute, nato pa sem jih odcedila in prelila samo s stoplenim maslom, v katerm sem popekla nekaj svežih začimbnic, predvsem žajbelj in potresla še z nekaj pinjolami in parmezanom. Vsaka omaka bi v tem primeru preveč prekrila odličen okus rahlo grenkega radiča, sladkastega paradižnika in pikantnega parmezana z oreščkastimi pinjolami.

Takšni dnevi so kot nalašč za izdelavo domačih testenin, kruha ali pa česa podobnega, saj se v tako mrzlem in vetrovnem vremenu raje držimo doma in pripravimo kaj okusnega.

Še opomnik: ta vikend imate še čas, da pri meni poiščete recept, ki bi vam tekmil, pripravite jed in jo pofotkate ter se potegujete za privlačno nagrado. Ste pozabili na izziv? Časa imate še do 7. februarja!

Granola oz. sodobni müsliji z doma narejenim jogurtom

2012-02-01T21:54:00.000+01:00

Ko bi vedeli, kako enostavno je narediti domač jogurt in kako dobri so lahko müsliji, ki jih naredimo doma in vanje vdahnemo nekaj ameriškega , bi si takšne zajtrke, malice ali pa večerje privoščili pogosteje.

Granola je ime za mešanico, ki je navadno sestavljena iz ovsenih kosmičev, ki jih predhodno popečemo do hrustljavosti, oreščkov in suhega sadja. V ZDA je to zelo popularna zadeva, obstaja neskončno različic in dejstvo je, da lahko uporabite kar vam je drago oziroma karkoli imate doma na zalogi. Osnova so hrustljavo pečeni ovseni kosmiči, ki jim dodamo razne oreške, semena in suho sadje.

DOMA NAREJEN JOGURT

1l mleka (navadnega, bog ne daj alpskega)

2 žlici jogurta z veliko vsebnostjo probiotičnih bakterij

Kupila sem nehomogenizirano mleko mlekarne Planika in ga segrela do 90 °C. To je približno do takrat, ko vidiš, da se začne iz lonca rahlo kaditi oz. vzdigovati para. Nato sem mleko odstavila in ga ohladila na približno 40 °C. To pa je toliko, da lahko narediš poskus s pomočenim prstom in če se ta dobro počuti, če ni bistvene razlike med telesom in mlekom, je ok. V tako ohlajeno mleko sem umešala jogurt in ga dala za 5 ur v pečico na 40 °C. Preden sem šla spat sem pečico ugasnila, mleko (kasneje jogurt) pa pustila na sobni temperaturi (ki je pri nas mimogrede 24 °C) do naslednjega dne.

GRANOLA OZ. SODOBNI MÜSLI

SESTAVINE (zaloga za kar nekaj časa)
500 g drobnih ovsenih kosmičev
3 žlice masla
3 žlice javorjevega sirupa
1 žlica kostanjevega medu
žlička cimeta
noževa konica mletih klinčkov
naribana lupinica 1 bio pomaranče
150 g mandljev
100 g bučnic
150 g brusnic
100 g orehov

PRIPRAVA
Maslo sem stopila, vanj umešala javorjev sirup, med in začimbe ter z mešanico prelila ovsene kosmiče. Vse skupaj sem dobro premešala in položila na pekač, pogrnjen s peki papirjem. Pekla sem 25 minut pri 200 °C, vmes sem parkrat premešala kosmiče, da so se lepo zabarvali z vseh strani.

Posebej sem na peki pairjus pekla mandlje, bučnice in orehe, da so dobili še bolj izrazit okus in hrustljavost. Te sem pekla 15 minut, nato pa sem jih sesekljala.

V pečene ovsene kosmiče sem umešala pečene in sesekljane oreščke ter brusnice. Težko bi našli bolj popoln zajtrk, ki je hkrati zdrav, hranljiv, okusen in ki poskrbi za odlično počutje.

Kakšni so pa vaši zajtrki? Vam je pomembno, kako začnete dan? Imate rituale brez katerih ne gre?

Ananasov mousse z zvezdnatim janežem in metino piko na i

2012-01-29T22:41:00.001+01:00

Kako lepo se je začela današnja nedelja! Najprej sem se razveselila pogleda v e-nabiralnik, kjer je že čakalo nekaj fotografij, nastalih izpod pridnih rok raznoraznih umetnic, ki so se odločile, da sprejmejo izziv in se potegujejo za lepo nagrado. Sicer je časa še dober teden dni, a me je bilo že kar malo strah, da se ne bo nihče odzval. Potem pa sem pokukala na moje priljubljene bloge in na Ustvarjalni skrinji ostala skoraj brez besed. Najprej zato, ker mi je avtorica namenila to čast, da je napisala prispevek o mojem izzivu, potem pa ob pogledu na čudovite fotografije, ki so nastale izpod njenih rok. Punca je res talentirana!

Ko si človek že misli, da si kaj lepšega že skoraj ne bi mogel želeti, sledi še eno, tokrat večerno presenečenje. Škorčica se je tudi lotila dela in izbrala meni zelo ljubo jed - pečeno cvetačo z jogurtom in granatnim jabolkom, o čemer sem pisala pred kratkim. Tudi njene fotografije so prekrasne in me je že kar malo strah, kako bomo izbrali tisto, ki bo prejela nagrado.

Punce moje, dale ste mi toliko elana, da ideje že pokajo po glavi! Hvala vam!

Sedaj pa k današnji sladici, ki je bila zopet eksperimentalne narave in je pustila nekaj izkušenj, ki bodo prihodnjič vsekakor uporabne in dobrodošle - s tem mislim predvsem na zmanjšanje količine sladkorja. Vidite pa, da obožujem raznorazne mousse in tale ananasov se mi je zdel prava revolucija, saj še nikoli nisem jedla česa podobnega.

SESTAVINE
1 ananas
50 g sladkorja
2 žlici belega ruma
2 zvezdnata janeža
200 ml smetane

MOUSSE BAZA
150 g sladkorja
100 ml vode
5 rumenjakov

MERINGUE BAZA
120 g sladkorja
2 žlici vode
2 beljaka

PRIPRAVA

Ananas sem olupila, mu odstranila morebitna očesca in notranji stržen ter narezala na rezine. Te sem povaljala v sladkorju in jih polagala na zelo segreto ponev (brez maščobe). Ananasu sem dodala tudi zvezdnati janež, ki je poskrbel za dodaten, nekako svečan okus ananasa. Sladkor je hitro začel karamelizirati in ko je bilo videti, da se spreminja v sirup, sem rezine previdno obrnila, počakala par sekund in zalila z belim rumom ter nekoliko pokuhala. Medtem ko se je ananas ohlajal, sem pripravila obe bazi.

Za mousse bazo sem počasi segrela vodo in sladkor. Ko se je sladkor raztopil, sem povečala ogenj in segrela sirup do 120 °C ali do t.i. trdega loma. Če nimate slaščičarskega termometra, si najlažje pomagate tako, da gledate na uro - to bi naj trajalo med 5-7 minut ali pa da opazujete sirup in ko se ta začne ob robovih posode barvati na rjavo je pravi čas. Med segrevanjem sem tudi penasto stepla rumenjake, v katere sem nato počasi, med stalnim stepanjem, prilivala sladkorni sirup. Zmes sem nato stepala še dobre 5 minut nad vodno kopeljo, da je postala gosta in sijoča.

Za meringue bazo sem ponovila postopek s sladkorjem, le da sem vzela le 2 žlici vode in 120 g sladkorja. To sem ravno tako segrela do 120 °C in nastali sirup počasi stepala v trd beljakov sneg. Sneg sem stepala še približno 5 minut - toliko, da se je zmes ohladila na sobno temperaturo.

Ko se je ananas ohladil, sem ga v multipraktiku spasirala v pire, ki sem ga umešala v ohlajeno mousse bazo. Temu sem potem dodala še meringue bazo in na koncu stepeno sladko smetano.

Mousse sem nadevala v steklene skodelice in ohladila v hladilniku.

Preden sem postregla, sem ga okrasila še z nekaj mete, ki sem jo skupaj z žlico sladkorja strla v možnarju in z eno zvezdico - zvezdnatim janežem.

Naj vas za konec še enkrat povabim k sodelovanju. Tudi vse tiste, ki dvomite v svoje fotografske ali pa kuharske sposobnosti. Moji recepti so večinoma zelo enostavni, jedi je enostavno in hitro pripraviti, uspeh pa skoraj gotovo zagotovljen. Kaj pa lahko izgubite? V najslabšem primeru se boste odlično najedli. O pravilih si lahko preberete v razpisu. Pa veliko veselja ob delu vam želim!

Bananin mousse z "butterscotch" omako

2012-01-27T22:51:00.000+01:00

Butterscotch? Kako bi to besedo poslovenili? Kakorkoli sem poskušala najti primeren izraz, ga nisem našla. Gre pa za lažjo, mehkejšo in nežnejšo različico karamele, ki je v tem primeru, ko se podruži z banano res ena super kombinacija. In bananin mousse je kljub meni navidez neprivlačnemu imenu pravi izraz za lahkotno penasto kremo, ki je nastala.

SESTAVINE

100 g rjavega sladkorja

40 g masla

500 ml sladke smetane

4 velike banane, ki jih pred uporabo postavim za dobro uro v zamrzovalnik

sok polovice limone

naribana temna čokolada

PRIPRAVA

Za butterscotch omako sem dala sladkor, maslo in 150 ml smetane v kozico in med stalnim mešanjem segrela, da sta se sladkor in maslo stopila. Nekaj časa sem pustila, da je omaka rahlo brbotala in ob tem ves čas mešala. Potem sem kozico odstavila in omako ohladila.

Banane, preostalo smetano in limonin sok sem dala v multipraktik in vse skupaj zmlela v gladko, gosto in kremasto maso.

V kozarce sem dala po žlico omake in jo z gibanjem (premikanjem) nanesla na stene kozarca. Nato sem v kozarce nadevala bananin mousse in po vrhu prelila s preostalo omako. S pomočjo žličke sem vrhnji sloj nekoliko marmorirala in potresla z naribano čokolado. Mmmm, so se mi pocedila sline med pisanjem. Ne vem, če ne bom smuknila po ostanek tistega, kar korenjak ni uspel pospraviti....

Poznate morda slovenski izraz za butterscotch ali pa imate predlog, kako bi to pri nas poimenovali?

Porova juha s peno iz dimljene postrvi

2012-01-25T22:19:00.000+01:00

Tale juha je bila točno tisto, kar sem danes po dolgem dnevu potrebovala, da zdrkne po mojem grlu in za kratek čas poboža moj želodček. Tako nežna, a hkrati karakterna. Nežnost sta ji podarila por in krompir, karakter pa dimljenost postrvi in skupaj je bila to poezija, tolažba, uteha in zadovoljstvo. Pa še hitro je bila pripravljena. Dobrih 20 minut sem potrebovala, da sem jo servirala na mizo.

SESTAVINE

2 pora

1 krompir

oljčno olje

sol in poper

žlica masla

200 g mesa dimljene postrvi

2 dl sladke smetane

Por sem očistila, oprala in odstranila trde zelene dele. Narezala sem ga na kolobarje in 10 minut dušila na žlici oljčnega olja. Nato sem nanj prilila malo manj kot liter vode, solila, poprala in zavrela. Potem sem vanj dodala olupljen in na majhne koščke narezan krompir in vse skupaj skuhala do mehkega. S paličnjakom sem poskrbela za kremnost juhe, ki sem ji dodala še žlico masla.

Za peno iz dimljene postrvi sem najprej s pomočjo paličnjaka (kaj bi brez njega) zmiksala koščke ribe z nekaj smetane v gladko zmes, ki sem jo po okusu še dosolila in poprala. Posebej sem stepla dober deciliter smetane v poltrdo kremo in vanjo umešala postrvino zmes. Nastala je rahla krema, ki se je potem v stiku z vročo juho spremenila v peno.

Mmmmm, smo jo zmazali kar sami trije, saj se je korenjak ves popoldan potepal. Kako malo je potrebno, da skuhamo zdrav, okusen in hranljiv obrok, ki poskrbi za naše dobro počutje. Le prave sestavine je potrebno kupovati in izbirati zdrave možnosti. Vam je pomembno, da tudi s prehrano skrbite za svoje zdravje?

Ravioli s pikantno pečeno bučo, ricotto, kozjim sirom in pinjolami

2012-01-22T22:52:00.001+01:00

Že nekaj časa sem se ponovno spravljala k izdelavi domačih testenin, ki so bile zaradi brezglutenske diete nekaj časa na stranskem tiru. In želela sem narediti takšne, ki jih bom lahko tudi jaz jedla, zato sem najprej zamesila testo iz koruzne moke in jajc. Kazalo je prav dobro, a sem iz previdnosti zamesila še klasičnega - iz pšenične moke. In moram priznati, da sem se kar prav odločila. Sicer najedla sem se, in to odlično, a prave testenine so le ene. Tekstura in voljnost testa sta bili povsem drugačni pri koruznih testeninah kot pri klasičnih. In tudi na pogled so bili slednji bistveno bolj mamljivi, zato so na fotografijah ravioli iz pšenične moke. Pa še nekaj sem se naučila danes: nikoli, ampak res nikoli se ne lotite izdelave testenin, če ste v časovni stiski, če imate na voljo dobro uro časa in čutite pritisk, kdaj mora biti kosilo na mizi. Ne, ni dobro. Naslednjič si bom vzela toliko časa, da bom lahko ob izdelovanju neizmerno uživala, da bo lahko princeska vrtela ročico na strojčku in da bo ozračje sproščeno.

SESTAVINE

500 g moke

9 rumenjakov

1 jajce

Hokaido buča

100 g ricotte

100 g kozjega sira

60 g pinjol

žlička koriandrovih semen

žlička origana

2 majhna posušena čilija

1 strok česna

oljčno olje

sol in poper

Za testo sem najprej moko zgnetla z rumenjaki in jajcem v gladko, sijoče in prožno testo. Zavila sem ga v folijo in dala v hladilnik počivati za eno uro. Vmes sem pripravila nadev.

Bučo sem razrezala na krhlje in jih položila na pekač s peki papirjem. V možnarju sem strla koriandrova semena, origano, čili in česen, solila in poprala, potem pa vse skupaj premazala po koščkih buče. Malo sem še pokapljala z oljčnim oljem, nato pa v pečici, segreti na 200 °C, pekla približno 25 minut.

Bučo sem nato z vilico pretlačila, dodala ricotto, nariban kozji sir in rahlo pražene pinjole. Vse skupaj sem dobro premešala.

Ohlajeno in spočito testo sem razvaljala s pomočjo strojčka za izdelovanje testenin, lahko pa bi ga tudi na tanko razvaljala kar s pomočjo valjarja. Dobila sem dolge, približno 10 cm široke trakove. Nanje sem v presledkih nalagala kroglice bučnega nadeva. Okoli nadeva sem s čopičem premazala testo z beljakom in šele nato položila čez nadev naslednji testeninski list. Okoli vsakega kupčka nadeva sem s prsti previdno pritisnila na testo, da se je spodnja plast testa sprijela z zgornjo. To sem naredila okoli vseh kupčkov testa, nato pa jih obrezala v obliki kroga. Pomagala sem si kar s kozarcem.

Kuhala sem jih v slanem kropu približno 4 minute, nato pa odcedila in razdelila na krožnike. Pokapljala sem jih s stopljenim maslom, v katerga sem dala nekaj svežega rožmarina in žajblja. Čeznje sem potresla še malo parmezana in praženih pinjol.

To je bila še ena pametna pogruntavščina, kako si polepšati življenje z bučo. Kombinacija pikantne buče s sladko ricotto in oreščkast okus pinjol združen s pikantnostjo kozjega sira - nepozabno. Bombastično! Italijansko!

Izdelava brezglutenskih testenin pa mi ni preveč prirasla k srcu, zato nisem sigurna, da sem bom še naprej trudila z njimi. Prepričana sem, da je ravno gluten tisti, ki poskrbi za tisto voljnost in prožnost testa. Morda pa poiščem kakšno drugo kombinacijo dovoljene moke, ki bo dala boljše rezultate. Imate kakšno idejo?

V 310 dneh 100.000 ogledov strani in razlog za nagrado

2012-01-19T09:38:00.000+01:00

V manj kot letu dni, v 310 dneh ali od 13. 3. 2011, odkar sem napisala moj prvi prispevek pa do včeraj, je bilo na tej strani 100.000 ogledov. To je zame velika čast, saj vidim, da radi in pogosto zahajate iskati recepte ter ideje za pripravo okusnih, preprostih in zdravih jedi.

Jaz sem si ob tem dogodku privoščila kozarec dobrega vina v družbi mojega najdražjega, za vas moji dragi obiskovalci pa sem tudi pripravila nagrado. Ker ste tisto, kar me žene naprej. Ker z vašimi komentarji dobim informacije o tem, kaj vam je všeč, česa nimate tako zelo radi in čemu dajete prednost pri svoji kuhi.

PRAVILA IGRE

Za nagrado se lahko potegujete vsi, ki boste do 7. 2. 2012 na moj elektronski naslov poslali fotografijo jedi, za katero sem že objavila recept tukaj na blogu. Najlepšo fotografijo bom objavila skupaj z imenom ali psevdonimom (kakor pač kdo želi biti imenovan) nagrajenca, ki bo prejel kuhinjski pripomoček, aparat, ki lahko naredi veliko spremembo pri vašem ustvarjanju.

IZBOR NAGRAJENCA

Najlepšo fotografijo bo ocenila tričlanska žirija pod vodstvom fotografinje, ki dela s srcem in ne za denar. Odločitev žirije je končna.

NAGRADA

Tokratna nagrada bo kuhinjski pripomoček, ki ga največkrat uporabljamo pri pripravi božanske sladice crème brûlée - kuhinjski brener.

Torej, pošljite fotografijo jedi, ki je že bila objavljena na mojem blogu do torka, 7. 2. 2012 in se potegujte za kuhinjski brener.

Rustikalen kruh s sladkasto čebulo in česnom ter s kozjim sirom in rožmarinom

2012-01-18T17:12:00.000+01:00

Zame ni lepšega vonja po domačnosti kot vonj po svežem pečenem kruhu. In tudi ni kruha, ki bi bil boljši kot je domač. Če pa testu dodamo še kakšen dodatek kot so na primer posušeni paradižniki ali pa čebula, česen ali še morje drugih dobrot, se kruh spremeni v božanskost. Joj, kakšna škoda, da ne smem ugrizniti vanj... Povem vam, da si kruh, ki je namenjen ljudem s celiakijo, ne zasluži imena kruh. Pa s tem ne mislim, da bi bil dober le kruh iz bele pšenične moke - o ne, še zdaleč ne - zame najboljši je na primer rženi. A tudi ta vsebuje gluten. In prepričana sem, da je ravno ta tisti, ki poskrbi za to, da je kruh Kruh - puhast, rahel, zračen... Ampak ne bomo jamrali, v veselje mi je, da se po hiši vije vonj po sveže pečenem kruhu, in da z njim razveseljujem moje najdražje.

SESTAVINE
300 g bele pšenične moke
300 g pirine moke
zavojček suhega bio kvasa
žlička sladkorja
2 žlički soli
2 veliki čebuli
glava česna
vejica rožmarina
100 g kozjega sira
4 žlice oljčnega olja
10 žlic balzamičnega kisa

PRIPRAVA

Pečico sem segrela na 180 °C. V posodo sem dala obe vrsti moke, v sredini naredila jamico in ob strani solila. V skodelici sem zamešala kvas in sladkor z dvema žlicama tople vode in pustila, da je kvas začel vzhajati. Nato sem kvasec vlila v jabico iz moke in začela mesiti. Vmes sem prilivala toplo vodo, toliko, da sem dobila rahlo, še nekoliko lepljivo, testo. Pokrila sem ga in pustila vzhajati.

Vmes sem olupila in na tanke lističe narezala čebulo in česen. V pekač sem kanila oljčno olje, nanj nadevala čebulo in česen, potresla z rožmarinom in prelila z balzamičnim kisom. Pekla sem približno 30 minut, nato pa vzela iz pečice in nekoliko ohladila. Potem sem čebulo še dodatno narezala na manjše koščke in vanjo vmešala še na majhne koščke narezan kozji sir.

Pečico sem sedaj segrela na 240 °C. Vzhajano testo sem razvaljala in nanj namazala vso čebulno mešanico, ki se je pekla, zavila in oblikovala v podolgovato štruco. Položila sem jo v pekač, ki sem ga premazala z oljčnim oljem, kruh tudi po vrhu minimalno premazala z oljem in ga pekla dobrih 30 minut.

Po hiši je tako dišalo, da sta otroka, eden za drugim, priskakljala po stopnicah iz zgornjega nadstropja in spraševala, kaj dobrega kuham. Na takole bogat kruh človek sploh ne ve, če bi kaj mazal ali ga oblagal, saj je že sam zase dovolj okusen. Na toplega pa sigurno najbolj paše kakšna tanka rezina masla, ki se stopi in vpije vanj še preden pride do ust.

Kateri je pa vaš najljubši kruhek? Ga pečete doma?

Čokoladni mousse z mangovo kremo z jogurtom / Chocolate mousse with mango yogurt creme

2012-01-13T21:27:00.005+01:00

To je ena tistih hitrih sladic, ki te nikoli ne razočara - tudi takrat, ko si zaželiš res tisto sladico, ki steče direktno v kri. Za to poskrbi čokolada, ki je v pravih razmerjih zmešana s pravimi sestavinami.

SESTAVINE
300 g temne čokolade (min. 75 % kakava)
4 dl sladke smetane
4 žlice sladkorja
4 jajca
2 žlici kakava
šilce Cointreaoija
ščepec soli
2 zrela manga
2 grška jogurta
2 žlici kostanjevega medu
4 liste želatine

PRIPRAVA

Čokolado sem stopila nad vodno kopeljo. Penasto sem umešala rumenjake in sladkor, nato pa dodala kakav in pomarančni liker. Beljake sem s ščepcem soli stepla v čvrst sneg. Tudi smetano se stepla. Potem sem v jajčno mešanico umešala stopljeno čokolado, za tem stepeno smetano, nazadnje pa beljakov sneg. Nastala je kremasta rahla pena.Nadevala sem jo v kozarce in 3 ure ohlajala.

Mango sem olupila in zmiksala. Od pireja sem odvzela 3 žlice in jih segrela. Vanje sem umešala v hladni vodi namočene in ožete lističe želatine, nato pa vse skupaj primešala ostanemu pireju. Dodala sem še med in jogurt ter dobro premešala. Sadno mešanico sem naložila na ohlajen čokoladni mousse in ohlajala še nadaljnih nekaj ur. Preden sem postregla, sem za okras in okus dodala še liste mete. Mmmm, bilo je odlično.

Poleti sta mango in čokolada moja najljubša sladoledna kombinacija, a zakaj bi čakala na poletje, če se lahko razvajam že pozimi;-)

S čem se pa vi pocrkljate?

CHOCOLATE MOUSSE WITH MANGO YOGURT CREME

300 g dark chocolate (min 75 % cacao)
4 dl heavy creame
4 table spoons sugar
4 eggs
2 table spoons cocoa
a sip of Cointreau
salt
2 mangos
2 greek yogurts
2 table spoons honey
4 strips gelatin

Break the dark choocolate into small pieces and place in a bowl that fits snugly over a pan of boiling water. Leave until the chocolate has completely melted and then remove from the heat and set aside. Whisk egg yolks with sugar, then add Cointreau and cocoa. Add melted chocolate and then firmed egg whites with a pinc of salt. Place mousse into glasses and refrigerate.

Peel mangos and puree them. Take 3 table spoons of mango puree and heat it. Mix in the gelatin and cool a bit. Than add the rest of puree, yogurt and honey. Place fruit creme onto chocolate mousse and leave it in te refreigerator over night.

Rižota z bučkami, prekrita s čipsom zelene in pastinaka ter pestom iz rukole in orehov

2012-01-11T22:42:00.000+01:00

To, da obožujem rižote, verjetno že veste. In to, da se jih nikoli ne naveličam izhaja iz dejstva, da vsakič znova naredim kakšno novo. Tale je nastala tako spontano kot že dolgo časa ne. Sploh nisem vedela, kaj bi skuhala, nisem imela posebnih želja, pa tudi pretirano veliko volje ne. Imela pa sem voljo, da porabim sestavine, ki jih imam v hladilniku in ne grem v trgovino niti pol sol, če je slučajno ne bi imela. Kdo bi si mislil, da bo iz dveh bučk, gomolja zelene, dveh pastinakov in nekaj rukole nastala takšna fantazija okusov, ki jo bo težko ponoviti.

SESTAVINE

2 bučki

1 čebula

2 stroka česna

1 dl belega vina

skodelica riža

0,5 l jušna osnova (če jo imate - domačo seveda)

gomolj zelene

2 pastinaka

šopek bazilike

pest orehov

oljčno olje

pest sveže naribanega parmezana

žlica masla

sol in poper

PRIPRAVA

Na oljčnem olju sem na hitro popražila sesekljano čebulo, dodala na manjše koščke narezani bučki in pražila toliko časa, da so se bučke lepo zabarvale. Potem sem dodala strt strok česna, pustila, da je zadišal in umešala skodelico riža. Vse skupaj sem na hitro premešala, da se je maščoba ovila okoli vsakega riževega zrna, nato pa zalila z belim vinom, pustila, da se je ta malo pokuhal in zalila z malo jušne osnove. To sem nato sproti prilivala rižu. Ko se je tekočina že skoraj čisto pokuhala, sem v rižoto umešala maslo in parmazan, premešala in odstavila.

Za zelenjavni čips sem gomolj in korene oprala, olupila in naribala na čisto tanke lističe.To vedno počnem s tisto preprosto "mandolino", ki jo imajo v vsakem supermarketu. Vsakega posebej sem položila na pekač s peki papirjem, ga solila, poprala in pokapljala z oljčnim oljem. Pekla sem približno 25 minut pri 180 °C. To je najboljši čips kar ga je pod tem soncem. Tudi za princesko in korenjaka, ki se sicer nič kaj ne navdušujeta nad zeleno, pa tudi nad pastinakom ne.

Pesto iz rukole in orehov sem naredila kot navadnega iz bazilike, le da sem namesto bazilike uporabila rukolo, namesto pinjol pa orehe.

Na rižoto sem položile lističe zelene in pastinaka, na sredino pa položila še žličko pesta. Kombinacija teh okusov pa je bila izjemna. To morate poskusiti, pa boste videli nebesa.

Pečena cvetača z jogurtom in granatnim jabolkom / Roasted cauliflower with yogurt and pomegranate

2012-01-09T18:12:00.001+01:00

Ko sem zadnjič pekla cvetačo za dodatek k cvetačni juhi, sem sproti pojedla skoraj polovico pečene cvetače. Tako dobra je bila. Nežna, a hkrati polna okusa. Zato sem se odločila, da si jo enkrat spečem kar tako. Za popestritev pa sem dodala še preliv iz jogurta in granatnega jabolka, da nas napolnim z vitamini za borbo z virusi, ki vse bolj prežijo na nas v tej jesensko obarvani zimi.

SESTAVINE

1 cvetača

malo mlete kumine

oljčno olje

sol

navadni ali grški jogurt

granatno jabolko

PRIPRAVA

Pečico sem segrela na 200 °C. Cvetačo sem razdelila na cvetke, jo oprala in dobro osušila. Položila sem jo na pekač tako, da so imele cvetke dovolj prostora, jih pokapljala z oljčnim oljem, potresla z nekaj mlete kumine in solila. Cvetačo sem pekla približno 30 minut. Na pečeno cvetačo sem nadevala nekaj žlic jogurta, ki sem ga rahlo osolila (namesto soli bi lahko vanj zamešala tudi malo fete, a je nisem imela) in potresla s semeni granatnega jabolka. Kako enostavno! Tako malo sestavin, pa tako odličen rezultat!

Ste opazili mojo novo pridobitev? Odslej lahko svoje najljubše recepte tudi natisnete!

ROASTED CAULIFLOWER WITH YOGURT AND POMEGRANATE
1 cauliflower
olive oil
ground cumin
salt
plain or greek yogurt
pomegranate

Preheat oven to 200 °C.Cut cauliflower into bite-size florets and wash well. Leave it until completely dry. Toss florets with olive oil, grounded cumin seeds, salt and spread out on prepared tray. Roast for around 30 minutes, until cauliflower is tender and its edges are toasty.

Either whisk a pinch of salt into your yogurt or make a feta-yogurt sauce (just mix feta with yogurt). Add yogurt on the top of roasted cauliflower and sprinke with pomegranate seeds.

Have you noticed my new widget? You can now print your favorite recipes!

Krompir po dunajsko / Wienna style backed potatoes

2012-01-07T16:39:00.000+01:00

Se še spomnite predbožičnega kulinaričnega Dunaja? Tam sem dobila idejo za tale fantastičen krompir. Glede na to, da nikoli nisem bila krompirjeva "fenica", mi lahko verjamete, da mora biti tole nekaj posebnega, če bi ga jedla še in še. Pa še zabavno je, ko si lahko vsak v krompir nadeva tisto, kar mu najbolj diši.

SESTAVINE

1kg enako velikega krompirja

2 dl creme fraiche ali kisle smetane

oljčno olje

žlica masla

2 veliki čebuli

razne začimbnice (timijan, origano, bazilika)

strok česna

nariban groyer ali kakšen drug izrazit sir

sol in poper

PRIPRAVA

Krompir sem dobro oprala, osušila in ga položila na rešeto v vnaprej, na 180 °C, segreto pečico. Pekla sem ga približno 1 uro (odvisno od velikosti). Medtem ko se je krompir pekel, sem pripravila različne nadeve.

Čebulo sem olupila in narezala na tanke lističe. Na žlici oljčnega olja in žlici masla sem jo počasi dušila. Po 20 minutnem dušenju sem povečala ogenj in jo zlato rjavo zapekla.

Med creme fraiche sem zamešala sesekljane začimbnice in stisnjen strok česna, jo solila in poprala.

Sir sem naribala in shranila v posebni posodi. Tako sem dobila 3 različne nadeve za pečen krompir. Lahko bi jih pripravila še več, npr. na koške narezano slanino ali pa panceto, a nam so najljubši ti.

Ko je bil krompir pečen - z vilico sem ga z lahkoto prebodla - sem na krožnik vsakemu položila en krompir, ga prerezala čez polovico, solila in s pomočjo vilice premežala ali pa prečesala, če hočete. Na vsako polovico sem naložila po žlico vsakega nadeva in zopet z vilico premešala vse skupaj - nadeve in krompir. Krompir se seveda lahko poje z olupki vred in ti so bili še posebej hrustljavi.

Bil je tako dober, da smo repetirali vsi po vrsti. Čisto pravi dunajski krompir, ki ga je tako enostavno pripraviti in je zares odličen.

WIENNA STYLE BACKED POTATOES

1 kg same size potatoes

1 cup creme fraiche

olive oil

butter

2 big onions

some fresh herbs (thyme, oregano, basil)

1 clove garlic

groyer cheese

salt and pepper

Wash the poptatoes well and let them dry. Place them in an oven which you have preheated on 180 °C and bake them for about an hour (dependes on the size of potatoes). In the meanwhile prepare the stuffings. Peel the onions and cut them in thin stripes. Put the onion in a saucepan with a spoon of olive oli and a spoon od butter and cook it slowly for 20 minutes. Increase heat and back it until golden brown.

Mix herbs in creme fraiche, squeeze garlic, put some salt and pepper and mix well. Grate cheese and put it in a cup.

When potato is backed - try it with a fork - cut it in half, put some salt and pepper on it and mix it with a fork. Then put the stuffing which you like - we like all three - on it and mix again.

That kind of potato we ate in Wienna before this Christmas and we just love it.

Solata iz jabolk, staranega sira, grozdja, orehov in stebelne zelene / Salad with apple, aged cheese, grapes, walnuts and celery

2012-01-05T22:08:00.003+01:00

Prepričana sem, da je čas za solato. Dolgo časa že nisem objavila kakšne okusne, nasitne, zimske solate, zato je skrajni čas, da popravim napako. Pa tudi zato, ker je prav, da po mesecu raznoraznih pregreh zahrustamo v hranilne, zdrave in lahke solate. Tale tu je bila sicer del našega silvestrskega menija, a jo bomo še hrustali.

SESTAVINE

2 jabolki

100 g 12 mesecev starane Gaude

pest orehov

2 stebli zelene

pest grozdnih jagod

oljčno olje

sok 1 limone

Stebla zelene sem narezala na tanke kose. Jabolko sem narezala na četrtino in nato na tanke koščke, ki sem jih takoj pokapljala z limoninim sokom. Sir sem narezala približno na tako velike kose kot jabolko. Tem sestavinam sem dodala še pest grozdnih jagod, pest grobo sesekljanih orehov, začinila z oljčnim oljem in limoninim sokom in vse skupaj dobro premešala.

Za leto 2012 si nisem zadala posebnih, še posebej ne merljivih ciljev, a zdaj, ko tole pišem razmišljam, da bi bilo smiselno, ko bi si zadala, da bom enkrat tedensko pojedla eno tako dobro solato kot je tale.

Ste si vi kaj posebnega zadali?

SALAD WITH APPLE, AGED CHEESE, GRAPES, WALNUTS AND CELERY

2 apples

100 g aged cheese such as Gauda

a fist of walnuts

2 stens of celery

some grapes

olive oil

juice from 1 lemon

Cut celery, apples and cheese into thiny pieces. Add grapes, chopped walnuts and mix well. Drizzle over the olive oil and lemon juice and mix again.

Telečji priželjc na grahovem pireju z meto

2012-01-04T21:32:00.000+01:00

Priželjc. Sliši se grozljivo, strašljivo in vsakič me asocira na Hannibala iz filma Ko jagenjčki obmolknejo. In prepričana sem, da če ga ne bi jedla v restavraciji Pavus, si ga ne bi nikoli želela poskusiti. Tako pa sem iskala priložnost, ko bom lahko dobila kak domači telečji priželjc in evo, priložnost se je pokazala in jaz sem jo seveda takoj zgrabila.

TELEČJI PRIŽELJC

200 g telečjega priželjca

60 g koruzne moke

sol in poper

maslo

Priželjc sem 2 uri namakala, da se je izčistil, nato sem mu odstranila mrenico in ga osušila. Solila in poprala sem ga ter ga povaljala v koruzni moki nato pa na maslu popekla.

GRAHOV PIRE Z METO

500 g zamrznjenega graha

pest sveže mete

košček masla

sol

Grah sem skuhala v slanem kropu, ga odcedila, mu dodala maslo in meto ter vse skupaj pretlačila v gladek pire, ki mu ni para. Grah in meta sta pa itak najboljši par.

Kot bi rekel moj pokojni dedek: "Mmmm, tole bi pa še angelčki jedli!" Pa vi - ste že poskusili priželjc?

Silvestrski jedilnik / New Years's Eve Menu

2011-12-31T18:56:00.023+01:00

Tale angelček na fotografiji ni znak kakršnegakoli verskega fanatizma. To je tisti angelček, ki ga ima vsak izmed nas. Angelček, ki nas vodi, čuva in spremlja v življenju, čeprav včasih nimamo tega občutka. A je vedno z nami. Vsak ima svojega. In vse se vedno zgodi z razlogom. Tudi leto 2011, ki se počasi poslavlja. Začetki nečesa novega pa so vedno polni pričakovanj. Tudi za leto 2012 jih imamo. Želim vam, da se vam uresniči vse tisto, kar si želite, tudi skrite želje. Predvsem pa vam želim srečno, ljubezni in življenja polno leto 2012.

Tule pa je naš današnji silvestrski jedilnik, ki ga bomo delili s prijatelji.

SVETOVNA KULINARIKA V SLOVENSKI PREOBLEKI

VZHOD

Azijska solata s kozicami in govedino

Sushi (tuna, losos, kozice)

Sveži vietnamski zelenjavni zvitki z rakci

ZAHOD

Tortilja čips s fižolovo pomako

Rebrca tex mex

Tortilje, polnjene s piščancem, paradižnikom in papriko

Lososove rolce

Pečena cvetača s kumino in koriandrom

Brstični ohrovt s slanino

Perutninska solata s koromačem, pomarančami in rukolo v čarobnih žepkih

EVROPA

Suhe slive v ovoju pečene pancete

Kolački s pršutom in žajbljem

Marinirani šampinjoni s šalotko

Porova pita

Parfait iz piščančjih jetrc z granatnim jabolkom na rukoli

Solata iz koromača, pomaranč in oliv

Solata iz jabolk, starane Gavde, orehov in stebelne zelene

Dober tek!

Happy New Year to everyone! I'm presenting our New Year's Eve menu on a party with dear friends.

WORLD'S CUISINE WITH SLOVENE TOUCH

EAST

Asian salad with beef and prawns

Sushi (tuna, salmon, prawns)

Fresh Vietnamese spring rolls with shrimps

EUROPE

Dried plums in pancetta coat

Rolls with prosciutto and sage

Marinated champingnons with shallots

Leek pie with cream and cheese

Chicken liver parfait with pomegranate on arugula

Salad with fennel, orange and olives

Salad with apples, aged cheese, walnuts and celery

WEST

Salmon rolls

Backed cauliflower with cumin and coriander seeds

Brussels sprouts with bacon

Chicken salad with fennel, orange and arugula in magic pizza pockets

Tortilia chips with bean sauce Frijoles refritos

Ribs Tex Mex

Tortilias stuffed with chicken, tomato and peppers

Recepti božične večerje / Christmas dinner recipes

2011-12-30T21:19:00.006+01:00

Kot sem obljubila na Božični večer, sledijo recepti naše letošnje Božične večerje. Sicer je bila bolj angleško klasična, nič kaj posebna, a posebno je bilo to, da je bila večina sestavin organskega izvora. Najbolj vesela sem bila piščeta, ki je bil hranjen samo s tistim, kar je našel okoli hiše in z nekaj organske pšenice in koruze. In če dvomite, morate poskusiti, kakšna razlika je med piščanci, ki jih kupimo v trgovini in takšnimi pristnimi, naravno hranjenimi. Razlika je neverjetna, verjemite!

BRUSNIČNA OMAKA
500 g svežih brusnic (lahko tudi zamrznjenih)
100 g sladkorja
cimetova palčka

Vse skupaj sem v kozici z debelim dnom kuhala toliko časa, da so začele brusnice želirati - približno 15 minut. Omako sem pripravila vnaprej, da sem imela potem čas pripravljati ostale stvari in hkrati še pospraviti po kuhinji.

CRANBERRY SAUCE
500 g of fresh cranberries
100 g sugar
cinnamon stick

Put all the ingredients into a saucepan and cook for about 15 minutes. You can also prepare the sauce in advance.

KARAMELIZIRANE ŠALOTKE S TIMIJANOM

350 g šalotke

maslo

oljčno olje

timijan

sol in poper

Princeska jih obožuje, pa tudi zelo lepo pašejo k pečenemu piščancu. Recept sem že objavila enkrat v septembru.

CARAMELIZED SHALLOTS WITH THYME

350 g shallots

butter

olive oil

thyme

salt & pepper

Put shallots on some olive oli and butter in a saucepan with a thick bottom, add little thyme, salt in pepper and leave until light brown. Add some water, cover the saucepan and leave it for 15 minutes. After that remove the lid and wait until all liquid evaporates and shallots caramelize.

POPOLNA PEČENA PIŠKA

1 piščanec - cca. 1,5 kg (po možnosti bio)
2 čebuli
2 korenčka
2 stebla belušne zelene
glava česna
oljčno olje
limona (bio)
šopek timijana, žajblja in rožmarina
sol in poper

Meso pred peko vedno vzamem kakšno uro prej iz hladilnika, da se lepo stemperira. Zelenjavo sem kar z olupki narezala na večje kose in jih naložila na pekač. Po vrhu sem potresla neolupljene stroke česna, nekaj dišavnic in pokapljala z oljčnim oljem.

Piščanca sem dobro solila in poprala ter ga premazala z oljčnim oljem. Limono sem prepikala in jo skupaj z ostalimi dišavnicami potisnila v zadek piščanca. Tako pripravljenega piščanca sem položila na zelenjavo in ga pekla pri 200 °C 1 uro in 20 minut. Proti koncu pečenja sem piščanca večkrat prelila z maščobo od pečenja. Ko je bil pečen, sem ga zavila v alufolijo in ga pustila 15 minut počivati. Ta čas sem naredila božansko omako.

PERFECTLY ROASTED CHICKEN

1 chicken, around 1,5 kg

2 onions

2 carrots

2 sticks of celery

1 bulb of garlic

olive oil

sea salt and freshly ground black pepper

lemon

a small bunch of fresh thyme, rosemary and sage

Take your chicken out of the fridge 30 minutes before it goes into the oven. Preheat your oven to 240°C. There’s no need to peel the vegetables – just give them a wash and roughly chop them. Break the garlic bulb into cloves, leaving them unpeeled.

Drizzle the chicken with olive oil and season well with salt and pepper. Carefully prick the lemon all over, using the tip of a sharp knife. Put the lemon inside the chicken’s cavity, with the herbs

Place the chicken on top of the vegetables in the roasting tray and put it into the preheated oven. Turn the heat down immediately to 200°C and cook the chicken for 1 hour and 20 minutes.

When cooked, take the tray out of the oven and transfer the chicken to a board to rest for 15 minutes.

Cover it with a layer of tinfoil and a tea towel and put aside. In the meantime make your gravy.

Put all the veg and garlic into the middle of a large roasting tray and drizzle with olive oil.

BOŽANSKA OMAKA

pečena zelenjava od piščanca

sok od pečenja (maščobe ne)

1 dl jušne osnove

1 kozarec belega vina

Pekač s sokom od pečenja in zelenjavo sem segrela in vse sestavine z mečkalcem za krompir dobro pretlačila. Potem sem prilila vino, malo pokuhala, da je alkohol izparel in prilila še jušno osnovo. Nekoliko sem še pokuhala, nato pa vse skupaj pretlačila skozi gosto sito, da se je kar največ dobrot precedilo v omako. Zelenjava, ki je ostala pa je bila odlična predjed za med kuho. Mmmmm - noro dobro!

GRAVY FROM HEAVEN

roasted vegetables
juice from the roasted chicken
stock
white wine

Using a spoon, carefully remove fat from the tray. Put the tray back on the hob over a high heat.Use a potato masher and mash the vegetables to a pulp. When everything is mixed and mashed up, add the wine to give a little fragrance before you add your stock. Keep it over the heat and let it boil for a few minutes. Pour the stock into the tray, bring everything in the pan to the boil. Reduce the heat and simmer for 10 minutes, or until you’ve achieved the gravy consistency you’re looking for.

PEČEN PASTINAK, KORENJE IN KROMPIR
1 kg krompirja
0,5 kg pastinaka
0,5 kg korenja
glava česna
svež rožmarin
sol
oljčno olje

Vso zelenjavo sem oprala, olupila in narezala na večje kose. Česen sem pustila v strokih, neolupljen. Razprostrla sem jo po pekaču, pokapljala z dobro mero oljčnega olja, nekaj rožmarina, solila in dobro premešala. Pekla sem jo zadnjih 45 minut, skupaj s piško.

ROAST PARSNIPS, CARROT AND POTATOES
1 kg potatoes
0,5 kg parsnips
0,5 kg carrots
garlic
rosemary
salt

Peel the vegetables and halve any larger ones lengthways. Break the garlic bulb into cloves, leaving them unpeeled. Put the potatoes and carrots into a large pan of salted, boiling water on a high heat and bring back to the boil. Allow to boil for 5 minutes, then add the parsnips and cook for another 4 minutes. Drain and allow to dry.

Put a large roasting tray over a medium heat and either add a few generous lugs of olive oil. Add the garlic and rosemary leaves.

Put the vegetables into the tray with a good pinch of salt and stir them around to coat them in the flavours . Roast for about 45 minutes.

DUŠEN OHROVT S SLANINO

glava ohrovta

nekaj strokov česna

100 g pancete

jušna osnova (0,5 dl)

oljčno olje

sol in poper

Ohrovt sem narezala na ozke rezance. Prav tako panceto. Česen sem drobno sesekljala. Na oljčnem olju sem popražila panceto, ji dodala česen, da je zadišalo, nato pa še ohrovt. Vse skupaj sem dobro premešala, solila in poprala. Zalila sem z jušno osnovo in dušila do mehkega.

SPROUTS WITH BACON

a head of sprout

garlic

100 g pancceta

some stock

olive oil

salt and pepper

Add a splash of olive oil and a butter to a large pan over a medium heat. Add the bacon, and a pinch of salt and pepper and fry for a few minutes, or until lovely and crispy. Add the shredded sprouts along with some stock, then turn the heat right up, pop the lid on and fry for around 4 minutes. You want them to be soft but still with a bit of bite, but feel free to cook them a bit longer, if you prefer.

ČOKOLADNI FUNDI

razno sadje (jagode, grozdje, liči, mandarine)

temna čokolada

brizg konjaka

kanček sladke smetane

Čokolado sem stopila nad vodno kopeljo, ji dodala brizg konjaka in kanček sladke smetane ter čokoladno zmes prelila v posodo za čokoladni fundi. Narezano sadje smo potem pomakali v čokolado in se sladkali.

Jutri pa me že čaka silvestrski meni. Že veste, kaj boste jedli?

Krompirjevo čebulni millefoglie z rožmarinom

2011-12-28T18:15:00.002+01:00

Preproste sestavine zložene v prefinjen millefoglie - odlična ideja za vsakdanje živilo, zapakirano v praznično obliko. Kot bi preprosto darilo ovili v prečudovit ovijalni papir, ga okrasili z dovršenimi trakci in potresli s prazničnimi bleščicami.

SESTAVINE
1 kg krompirja
3 večje čebule
vejica peteršilja
maslo
oljčno olje
sol in poper

PRIPRAVA

Krompir sem olupila in naribala na tanke rezine. Dobro sem ga oprala, da bi iz njega izprala kar največ škroba. Nato sem ga odcedila in dobro osušila. Ta čas sem olupljeno čebulo narezala na tanke rezine in jih podušila na žlici oljčnega olja in žlici masla. Rahlo sem jo solila in poprala. Dušila sem jo približno 15 minut.

S pomočjo modelčka za terine sem na rahlo naoljen pekač izmenjaje zlagala rezine krompirja, ki sem jih solila in premazala s stopljenim maslom ter nanje položila nekaj dušene čebule in rožmarina. Tako sem nalagala plast za plastjo, dokler nisem dobila približno 7 cm visokega stolpiča.

Modelčke sem previdno odstranila in stolpiče pekla v pečici, segreti na 180 ° C približno 45 minut. Seveda bi lahko millefoglie naredila tudi brez modelčkov, a glede na to, da so relativno nova pridobitev, sem jih morala preizkusiti.

Postregla sem jih skupaj s telečjo pečenko in zelenjavnimi prilogami. Morda bo ideja komu prav prišla pri pripravi silvestrskega jedilnika. Jaz našega še sestavljam. Lahko pa vam zaupam, da bo hladni bife z imenom Okusi sveta v slovenski preobleki ali Culinary journey by me;-)

Pa vi? Že veste, kateri okusi vas bodo popeljali v 2012?

Kremna cvetačna juha z žafranom

2011-12-27T21:57:00.000+01:00

Po teh kulinarično bogatih praznikih je čas za kakšne bolj lahkotne jedi kot so juhe in solate. In čez kremne zelenjavne juhce jih ni. Tale je sicer čisto preprosta cvetačna varianta, a ji posebno noto vsekakor dodata žafran in popečene cvetačne cvetke. Okus pečene cvetače mi je zadišal ob branju enega najbolj estetskih kulinaričnih blogov, zato sem tako sfrizirano cvetačo uporabila kot dekoracijo in popestritev že tako okusne kremne cvetače.

SESTAVINE

1 velika cvetača

0,5 l mleka

0,5 l perutninske osnove

žlica masla

sol in poper

ščep žafrana

oljčno olje

Jušno osnovo in mleko sem solila in zavrela. Vanjo sem stresla cvetačne cvetke, ščepec žafrana in jih kuhala do mehkega. Nekaj najlepših cvetk sem posebej prihranila, ostale pa sem skupaj z malo tekočine spasirala (s paličnjakom) v gladko kremo. Potem sem prilila še toliko tekočine, da je nastala gostota juhe kot nam je najbolj všeč, torej kar gosta. Dodala sem še en ščepec žafrana, po okusu dosolila in poprala.

Posebej sem v ponvi razpustila maslo, na katerem sem hrustljavo popekla prihranjene cvetačne cvetove. Te sem naložila na sredino krožnika juhe in vse skupaj še pokapljala z nekaj kapljicami oljčnega olja.

Lahko in zelo okusno, tudi otroka sta vse pomazala. Ste tudi vi med prazniki zaradi hrane morali odpreti kakšen gumb na hlačah?

Vonj po Božiču

2011-12-24T17:13:00.000+01:00

Vsem želim lepe praznike, polne radosti, ljubezni in topline v srcu. Naj vaše domove napolni smeh, druženje in notranji mir. Pa seveda omamne vonjave iz kuhinje ;-)

BOŽIČNA VEČERJA

popolna pečena piška
pečen krompir s pastinakom in korenjem
dušen ohrovt s slaniino
brusnična omaka
karamelizirane šalotke s timijanom
čokoladno sadni fundi

BOŽIČNI ZAJTRK

božična torta št.1
božična torta št. 2
makova potica
karamelizirani mandlji s cimetom
zimski čaj
klementine

Recepti seveda sledijo! Lep večer vam želim!

Marcipanovi čokolatini

2011-12-22T00:05:00.000+01:00

Marcipan in temna čokolada - hudo dobra kombinacija, ki se ji je težko upreti. Že nekaj časa pa me mika tudi priprava kakšnih posebnih čokoladnih pralinejev, tartufov ali pa bonbončkov - čokolatinov.

SESTAVINE

100 g sesekljanih kandiranih pomaranč ali limon (arancinov)

nekaj žlic ruma

400 g marcipana

160 g sladkorja v prahu

100 g krokanta

200 g temne čokolade

Arancine sem še dodatno sesekljala in jih namočila v rumu - v skodelico sem ga natočila toliko, da so bili arancini prekriti in so se lažje ter hitreje napojili. Tako sem jih pustila namakati kakšne 15 minut.

Marcipan sem narezala na drobne kose in ga skupaj z odcejenimi arancini in sladkorjem v prahu zgnetla v gladko testo. V testo sem umešala še polovico krokanta, drugo polovico sem kasneje uporabila za posip po nekaterih čokolatinih. Z rokami sem oblikovala kroglice, jih polagala na pekač s peki papirjem. Pekla sem jih 6 minut pri 200 ° C in nato ohladila.

Čokolado sem stopila nad vodno kopeljo. Ohlajene kroglice sem s pomočjo palčke za ražnjiče oblila s čokolado. Približno polovico sem jih potem še namočila v krokant.

Všeč so mi bili, ko se se kot majhne lizike strjevali in krasili kuhinjo kot šopek rož. Nekaj jih bo dobila tudi Alenka - nagrajenka zadnjega žrebanja.

Kakšne čokolatine, tartufe in pralineje pa doma naredite vi?

Cimetove zvezdice

2011-12-20T16:23:00.002+01:00

Cimetove zvezdice so piškoti, ki se pri nas edini pojavijo v božičnem repertoarju vsako leto. Sicer se vpri kuhi in peki nerada ponavljam, a tele zvezdice so legendarne. Še iz časov, ko je na spletu nasvete delila "Babi".

SESTAVINE

3 beljaki

250 g sladkorja v prahu

žlica limoninega soka

malo naribane limonine lupine

500 g zmletih mandeljnov (neolupljenih)

žlička ali dve cimeta

Beljake sem stepla v trd sneg. Med stepanjem sem postopno dodajala sladkor in limonin sok. Sneg sem stepala približno 10 minut. 3 žlice nastale goste zmesi sem shranila za premaz.

V preostalo beljakovo zmes pa sem umešala naribano limonino lupino, cimet in mandeljne. Testo sem zavila v folijo in ga položila za dobro uro v hladilnik. Še bolje pa bi bilo, če bi lahko testo počivalo v hladilniku čez noč.

Delovno površino sem rahlo potresla s sladkorjem v prahu in na njej na pol cm debelo razvaljala testo. Najlažje je testo razvaljati med dvema peki papirjema. Z modelčkom sem izrezala zvezdice in jih premazala s prihranjeno beljakovo zmesjo. Pekla sem jih na pekaču, pokritem s peki papirjem, približno 12 minut pri 180 ° C.

Od vseh piškotov na tem svetu, so meni naljubše ravno tele romantične zvezdice. Pa vam?

And the winner is...

2011-12-18T20:22:00.001+01:00

...Alenka! Srečno nagrajenko je izžrebal korenjak - tokrat kar ročno. Alenka, na e-naslov sporoči svoje podatke, kamor ti lahko pošljem darilo. Škatlica z dobrotami vsebuje:

mandljeve piškote s čokolado in kakavom (tudi v lešnikovem plaščku),
cimetove zvezdice,
marcipanove čokolatine s krokantom,
lešnikove poljubčke,
z marcipanom in mandljem polnjeno figo oblito s čokolado,
oreškaste kupčke s temno čokolado in kandiranim ingverjem in
lešnikove polžke.

In še dokaz, da so najmanjše ročice naše družine izžrebale Alenko...

Hvala vsem za sodelovanje in za vaše krasne ideje. Nagrajenki pa iskrene čestitke!

Predbožični kulinarični Dunaj

2011-12-16T22:10:00.000+01:00

Dejstvo je, da stari pregovor še vedno drži: Če greš na Dunaj, pusti trebuh zunaj. Midva sva se na Dunaj sicer podala na lov za predbožičnimi dunajskimi okusi, zato sva ga vzela s sabo, a kakorkoli obračam zgodbo - Dunaj je drag. Sploh za tiste malenkosti, ki si jih na potovanju nikakor nočem vzeti. Na primer spiti kavico v eni najboljših kavarn. Ali pa dve, če mi paše. Pa seveda poskusiti lokalne specialitete. In tega se potem nabere. A dovolj bodi tega. Glavno je, da je bilo lepo, da je bilo "na izi", da je bilo okusno in da sva si oddahnila od vsakodnevnih obveznosti.

Mesto je lepo okrašeno, stojnice na raznih sejmih so lepo urejene, ljudje imajo občutek. Znajo prodajati zgodbe in znajo postaviti tisto piko na i, ki je potrebna, da te pritegne.

Od vse kulinarike, ki sva jo doživela v slabih treh dneh lahko rečem, da je bila znamenita Sacher torta v kavarni Hotela Sacher še najmanj atraktivna. Jedel jo je sicer samo dragi, jaz sem si privoščila brezglutensko mandljevo. Slednja je bila menda bolj okusna. A treba je priznati, da se je dober sloves še vedno močno drži, saj sva za sedež v kavarni čakala kar pol ure. In vste za nama so še vile. A če si na Dunaju enkrat na vsake toliko let, si obisk te kavarne le moraš privoščiti. Je doživetje.

Najbolj od vsega me je prevzela ulična hrana oz. hrana na božičnih stojnicah. Njihova znamenita klobasa Bratwurst je bila na eni teh stojnic odlična. Prav nobenega simptoma klobase ni imela. Tudi ure po tem ne. A najbolj od vsega me je navdušil v pečici, z olupkom pečen krompir. Tega je gospa na krožniku prerezala na polovico, ga solila, malo pomečkala in vanj nadevala kar ti je srče poželelo: sir, slanino, praženo čebulo, razne omake iz kisle smetane in zelišč, pa česna, pa še in še. Super ideja, ki jo bom kmalu ponovila doma.

Čar vsega skupaj pa je božična glasba raznih umetnikov, zborov, prijateljev, odsevi miljon lučk in vonj po cimetu, klinčkih in pomarančah, ki se vije iz velikanskih loncev kuhanega vina, punča, aperola in kar je tega.

Najlepše pa je, če od potovanj ostanejo lepi spomini, ki nam bogatijo vskdan in nas spominjajo na to, da je življenje lepo.

P.S. Samo še opomnik - dobrih 24 ur še imate časa, da se potegujete za škatlico dobrot. Pustite komentar!

Temna čokolada z dodatki - ideja za darilo!

2011-12-15T22:36:00.000+01:00

Ročno izdelana darila imajo zame vedno večjo vrednost kot katerakoli druga, večkrat tudi na silo kupljena. Tudi sama se zalotim, da včasih tavam po trgovinah in iščem idejo, kaj bi nekomu podarila, posebej, če se zdi, da ta oseba že vse ima. Zato sem se letos odločila, da bomo pri nas pisali Božičku, naj podpre vse krasne slovenske ustvarjalke. V tako majhni državi imamo toliko umetnic, da vsak dan posebej čudim, od kod ideje, navdih, žilica, estetska nadarjenost...

Nekaj stvari sem že naročila in ob prejetju ličnih paketov sem bila ganjena: Tika, Julie, Sovica Oka - kapo dol! Carice ste! Nekaj daril še potrebujem, zato se zelo priporočam še za kakšen nasvet, kje še najdem takšne super ustvarjalke.

Nekaj ročnega dela sem si naložila tudi zase, za moje prijatelje. Ena od idej, ki mi je prišla na misel je ročno oblikovala čokolada z raznimi dodatki: kandiranim ingverjem in mangom, brusnicami, indijskimi oreščki, arašidi, mandljevimi lističi, praženimi bučnicami, solnim cvetom, mešanim poprom in čilijem. To so vsi okusi, ki se odlično zlijejo z grenko sladkim okusom temne čokolade.

Uporabila sem zelo temno čokolado - s 85 % deležem kakava.Kandiran ingver je sicer sladek, a ohrani tisto svojo pikantnost, zato je v kombinaciji s čokolado nekaj posebnega, čudovitega. Mango je sicer samo sladek, a zame je kakršnakoli kombinacija manga in čokolade poezija.

Da sol poudari okus čokolade je že dolgo znano in ni čudno, da me že od nekdaj prevzema kombinacija slanih arašidov in temne stopljene čokolade prelite čez vanilijev sladoled. Mmm, zimska varianta mojega najljubšega posladka. Takosta tudi solni cvet in čokolada postala pravi hit slovenskih solin. Jaz sem solnemu scvetu dodala še mešanico sveže mletih poprov in ščepec čilija.

Indijski oreščki in mango - Azija sreča Južno Ameriko ali južna polobla ve, kaj je dobro;-)

Bučnice in čokolado je v Sloveniji uvedel Kocbek - oljarna, vsaj z nekim prepoznavnim pristopom. In prav je imel - to je odlična kombinacija. jaz jim dodam samo še brusnice, ki zame najbolj pašejo prav k suhopraženim bučnicam - neslanim seveda.

In tako počasi nastaja cela paleta čokoladnih krogcev, ki so sicer luštni na pogled, a morda malce preveliki za lična darilca. Upam, da mi ne bo treba pojesti vseh, da bo kdo sprejel tudi malo večje zalogajčke.

Čokolado sem stopila nad vodno kopeljo in ji dodala malo konjaka. Stopila sem 400 g temne čokolade in ji dodala šilce konjaka. Potem sem počakala, da se je čokolada toliko ohladila, da ni bila več tako tekoča, da se je začela zgoščevati. Problem pri tem je, da prava gostota čokolade, prava temperatura ne traja tako dolgo, da bi si lahko privoščila ne vem kakšne estetske dekoracije. Ko je prave konsistence, imaš samo par minut časa, da oblikuješ kroge in nanje potreseš izbrane dodatke.

Kroge sem oblikovala na povoščenem papirju - to je papir za zavijanje sendvičev ali kruha, ki je premazan z voskom, da ohranja svežino. Nanj se tudi nič ne prime. Verjetno bi bila ravno tako primeren peki papir. Ko sem končala, sem jih za nekaj časa odnesla ven, na hladno, da so se popolnoma strdile.

Kaj pa vam pomenijo ročno izdelana darilca? Imate raje kaj v trgovini kupljenega ali se bolj razveselite nečesa, kar je bilo narejeno posebej za vas? Imate še kakšen predlog za ročno izdelane umetnine, kje bi še kupila kakšno darilce?

Mandljevi piškoti s kakavom in čokolado

2011-12-14T10:40:00.000+01:00

Osnova za peko teh piškotov je bil Binkin namig, ko je med svojimi tremi najljubšimi piškoti izpostavila Napotove mc laushe. Seveda sem jih prilagodila, da sem se lahko z njimi posladkala tudi jaz.

SESTAVINE

180 g mletih mandljev
80 g temne čokolade
30 g kakava v prahu
100 g rjavega sladkorja
2 beljaka
ščep soli

PRIPRAVA

Čokolado sem stopila v vodni kopeli. V skledi sem zmešala mandlje, sladkor, sol, in kakav.V drugi skledi sem iz beljakov stepla trd sneg in ga vmešala v mandljevo mešanico. Nato sem prilila še stopljeno čokolado in vse skupaj na hitro zamesila v testo.

Iz testa sem najprej oblikovala kroglice v velikosti rafaela ali rocherja, nato pa jih sploščila v okrogle piškote. To se mi zdi bistveno bolj praktično kot pa valjanje testa in izrezovanje figuric. To delo mi od nekdaj ni dišalo, saj ni ne konca ne kraja - vedno nekaj testa ostaja in tega je potrebno spet gnesti in potem valjati in izrezovati, pa še vedno ga nekaj ostane...

Piškote sem polagala na pekač, obložen s peki papirjem in jih pekla 6 minut. Približno polovico pa sem jih po oblikovanju namočila v rahlo razžvkljan beljak in jih povaljala v sesekljanih praženih lešnikih. Ti so bili še boljši - lešnikov plašček jim je dal poleg okusa še zaščitni plašček, da so bili znotraj res lepo mehki in topeči.

Otroka in jaz smo se sladkali ob skodelici hladnega mleka, dragi pa se je spogledoval z malo bolj konkretnimi pijačami. A je na koncu vse ostalo le pri koketiranju;-)

Mandlji so zakon, vam rečem. Skoraj pri vsaki sladici lahko z njimi nadomestim moko. Carsko!

Božični karamelizirani mandlji s cimetom

2011-12-12T21:43:00.000+01:00

Obožujem oreščke vseh vrst. Z raznimi dodatki pa so še posebej slastni. Na stojnicah vseh večjih mest, kjer prodajajo raznorazna božična darilca in strežejo kuhano vino, punč ter čaj z rumom, prodajajo tudi tople pražene mandlje. Mmmm, kako so dišeči, hrustljavi in okusni. Če jih nekaj minut popražimo v pečici celo izgubijo tisto maščobo, ki lahko dela zgago v želodcu.

Jaz sem se jih seveda lotila malo po svoje. Najprej sem jih na suho pražila v pečici pri 180 ° C približno 15 minut. Ta čas so se nekoliko napihnili, malo popokali in dobili lepo barvo. S tem so resnično izgubili tisto težko maščobo, ki jo vsebujejo in so bili že takšni super grickica.

V teflonski ponvi sem segrela žlico vode in 3 žlice sladkorja do vretja in še naprej segrevala toliko časa, da je sladkor začel karamelizirati, a je še vedno ostal v tekoči obliki. V lepo zlato karamelo sem umešala pražene mandlje in jih takoj razprostrla po peki papirju, kjer sem pustila, da so se ohladili.

Še mlačne sem razlomila in jih povaljala v mešanici mletega sladkorja in cimeta.

Nekaj sem pustila tudi karamelnih, brez mat prevleke, a oboji so izginili še preden smo se dobro obrnili.

Pri nas zadnje dni še posebej diši po sladkem in božičnem. Skomine so lahko velike, a se trudimo ostati pri zdravi meri. Seveda je pa tudi gibanje tisto, ki je pomembno. Zato bom jutri namesto večerne peke dodobra spotila moje telo in si tako prigarala še dobro fizično počutje.

Kako pa vi v teh dneh skrbite za svoje počutje?

Cinnamon rolls ali Cimetovi polžki

2011-12-11T23:42:00.000+01:00

Tile polžki so ena tistih stvari, v katere bi zares z veseljem ugriznila, če ne bi imela problemov zaradi uživanja glutena. Prav v spominu jih imam, kako se okusi cimeta lepo združijo s prelivom in kako prav dišijo po zimi, po decembru. No ja, vonjam jih še vedno lahko in tudi to je nekaj. Poleg tega pa mi je v veliko veselje, ker se jih otroka tako zelo razveselita, da še tople pospravita vsak dva ali pa tri.

SESTAVINE
250 ml mleka
125 g masla
2 jajci
1/2 čajne žličke soli
110 g sladkorja
vanilijev sladkor
625 g moke
30 g kvasa

Iz navedenih sestavin sem zamesila kvašeno testo po ustaljeni praksi. Medtem ko je vzhajalo sem pripravila sestavine za nadev in preliv.

NADEV
210 g rjavega sladkorja
35 g cimeta
125 g masla

Maslo sem pustila na sobni temperaturi, da se zmehčalo. Sladkor in cimet sem premešala.

PRELIV
125 g mascarponeja
100 g masla
200 g mletega sladkorja
limonina lupinica

Vse skupaj sem dobro premešala, da je nastala gladka zmes, ki pa je kljub imenu preliv, v tej fazi še precej gosta, in jo prihranila za čas, ko bodo polžki prispeli iz pečice.

Testo sem razvaljala v pravokotnik in namazala z maslom. Po vrhu sem potresla mešanico sladkorja in cimeta. Nadevano testo sem zavila v dolg zavitek (zavijala sem po dolgi stranici). Z ostrim nožem sem ga razrezala na rezine, široke približno 3-4 cm in jih polagala na s peki papirjem prekrit pekač tako, da je bila "polžja hiška" po eni strani položena na pekač, na drugi pa lepo vidna. Med polžki sem pustila nekaj prostora, da bodo lahko lepo zrastli. Pustila sem jih vzhajati kakšne pol ure.

Pekla sem jih na 180 ° C približno 13 minut oz. do lepe barve.

Takoj, ko so bili pečeni, je vsak za nagrado, da je lepo dišlao po hiši, dobil še žličko preliva, ki se je kar stopila v stiku z ljubkimi cimetovimi polžki.

Tako, lahko rečem, da se je začelo. Vsak dan bo dišalo po čem sladkem, cimetu, limonah, pomarančah, klinčkih, mandljih, lešnikih in še čem. Tudi za škatlico z decemberskimi piškoti moram začeti skrbeti, saj se bo natečaj kmalu iztekel in darilo bo potrbno izžrebancu podeliti. Ste se že postavili v boben za žreb?

Rižota z lisičkami in šparglji ali sozvočje jeseni in pomladi

2011-12-08T16:29:00.000+01:00

Šparglji v tem letnem času res nimajo kaj dosti iskati in če ste pomislili, da sem nabavila kakšne južnoameriške, ki so prepotovali tisoče kilometrov in so jih porezali tam nekje v začetku novembra, ste se zmotili. Nekaj sem jih imela v zamrzovalniku. Proti koncu sezone špargljev, jih dam vedno malo zamrzniti za takrat, ko se mi bo stožilo po pomladi. In ne samo, da se mi v teh vremensko nedefiniranih dneh toži po pomladi ali pa vsaj beli zimi, tudi zamrzovalnik sem morala malo sprazniti. Med vikendom sem namreč nakuhala kar nekaj jušne osnove - perutninske in goveje, potem pa sem imela možnost nakupa domačega telečjega mesa, kar ni preveč pametno zamuditi. Ko sem si ogledovala zaloge, se mi je v trenutku porodila ideja, da je združitev špargljev z gobami idealna kombinacija. Če jih združim v pravi, kremni rižoti pa bo kombinacija popolna zmaga. In bila je. Princeska jo je zmazala do konca, čeprav dostikrat viha nos nad šparglji, korenjak pa se načeloma izogiba tako gobam kot špargljem, a je skrožnika izginilo vse.

Z načinom priprave vseh odličnih rižot ni kaj dosti za pisati - vse gre po istem kopitu. Zato se ne bom ponavljala. Osnovni način priprave odlične rižote sem že opisala pri pripravi Špargljeve rižote, razlika je samo v tem, katero sestavino uporabimo - torej po glavni sestavini, po kateri dobi potem rižota ime.

Bom pa ponovila zame zlata pravila priprave vseh odličnih rižot:

riž vrste Arborio ali Carnarolli
vrela jušna osnova, ki jo dodajamo sproti
maslo
parmezan
kakšna šalotka ali čebula

Pred dnevi mi je neka gospa Anja poslala elektronsko sporočilo, če ji lahko pomagam z idejami za božično večerjo z nekaj omejitvami. Seveda sem ji z veseljem napisala moj predlog menija s petimi hodi. Sem se pa zdaj spomnila, da bi lahko bila tudi tale rižota primerna za kakšno toplo predjed svečane božične ali pa silvestrske večerje, ker so šparglji tudi v tem času, ob svečanih dogodkih, pogosto prisotni.

Že veste, kako se boste na božični ali pa silvesterski večer kulinarično razvajali?

Blog za prste obliznit in razkritje identitete avtorja bloga

2011-12-07T05:14:00.001+01:00

Blog za prste obliznit je naslov prispevka, ki odkriva identiteto in z ne preveč posrečeno fotografijo tudi fizično podobo kuharice in blogerke s psevdonimom Gourmet. V Večerovi prilogi Bonobon, ki je izšla v torek, 6. 12. 2011, na Miklavža, se je avtorica prispevka razpisala o enem vidiku nastajanja bloga, imenovanega Culinary journey by me.

Če vas zanima, kdo je Gourmet, lahko odgovor poiščete na http://www.bonbon.si/, kjer boste našli tudi 2 recepta - Pomarančna panna cotta in Espresso creme brulee.

Ste si me predstavljali takšno?

Špinačna lazanja s paradižnikovo omako

2011-12-03T08:38:00.002+01:00

Pri nas doma smo razdeljeni na 2:2 glede polnjenja lazanje. Dva preferirata mesno, dva pa špinačno, kar je prav fino, saj tako včasih ustrežemo enemu paru, drugič drugemu. Tokrat je padla špinačna - smo ustregli korenjaku - da bo lahko še bolj močan ;-) - in meni.

Najprej sem pripravila špinačo: očiščeno sem na hitro zblanširala, nato pa jo zmiksala na drobno. Lahko bi jo tudi narezala, a kaj ko lahko kaj čudnega novega, hitro predere kakšno otroško ritko (beri zbirčno Metko).

Potem sem na malo oljčnega olja popražila na drobno sesekljano belo čebulo, ji dodala še nekaj česna in pustila toliko, da je zadišalo. Na to sem dodala zmiksano špinačo in jo nekoliko pokuhala. Med kuhanjem sem jo solila in poprala, dodala nekaj muškatnega oreščka in počasi zalivala z malo mleka. Vse skupaj ni trajalo več kot 15 minut.

Medtem sem pripravila še paradižnikovo omako. To omako uporabljam za vse sorte jedi: testenine, lazanje, pice in še kaj bi se našlo. Je res alfa in omega paradižnikovih omak. Na oljčnem olju popražim sesekljano čebulo - toliko, da postekleni, dodam sesekljan česen (po okusu - jaz ga dam precej) in pustim toliko, da zadiši. Nato dodam na koščke narezan olupljen paradižnik (lahko so tudi pelati - pozimi seveda - veliko bolje kot pa brezokusen, v vodi pridelan paradižnik). Solim, popram, premešam in pustim kar se da dolgo na blagem ognju. Dlje ko se bo paradižnikova omaka cmarila, boljša bo. Pred koncem dodam še sesekljano baziliko in je ni boljše omakce. No ja, če bi imela čas in bi bila sezona paradižnika, bi pripravila tisto, še bolj aromatično, ki sem jo delala poleti. Mmmm, kako je šele tista dobra.

Potem sem na z maslom nameščen pekač dala nekaj paradižnikove omake, po vrhu pa položila testeninske liste za lazanjo in jih premazala z ricotto. To ali pa kislo smetano vedno uporabim namesto bešamela - tudi pri mesni lazanji. Po plasti ricotte sem polila nekaj kuhane špinače in po vrhu potresla z mešanico treh sirov (mozzarele, parmezana in groyerja). Mešanica sirov, pri katerih mozzarela in parmezan ne smeta manjkati, se mi vedno zdi najboljša varianta, ki da lazanji pravi okus.

Tako sem polagala plasti, druga za drugo, dokler nisem porabila vseh sestavin, predvsem se vedno ravnam po glavnem nadevu - tokrat torej po špinači. Zadnja plast so testenine, premazane z ricotto in potresene s siri. Na vrh lazanje sem položila še koščke masla in jo pekla približno 30 minut pri 180°.

Edino pri moji (brezglutenski) je bila zadnja plast kar špinača.

Paradižnikova omaka v kombinaciji špinače, testenin, ricotte in treh sirčkov je čista zmaga. Le poskusite in videli boste, da se ne motim.

P.S. Kaj pa komentarji pod Decemberski giveaway? Sem dala pretežko nalogo ali ne želite deliti svojih najljubših piškotkov z mano?

December - mesec obdarovanja in čas za giveaway

2011-12-01T06:49:00.001+01:00

Danes se začenja "veseli december". Ali pa "dišeči december". Nedvomno pa je mesec december mesec obdarovanja. Najprej nas bo obdaril Milavž, potem nekatere Božiček, nekatere pa dedek Mraz. Tudi jaz bom obdarila moje najdražje, moje sončke in prijatelje. Obdarila pa bom tudi nekoga izmed vas.

Kako do darila?

Zbiram ideje za drobne pecivo, piškote, kekse, pralineje, čokolatine - karkoli drobnega. Pod to objavo napiši komentar, 3 zate najljubša drobna peciva. Od tega naj bo eno takšno, da ne vsebuje moke. Po možnosti napiši tudi, kje lahko najdem recept. Časa imaš do 16. 12. 2011, do polnoči. Žrebanje bo 17. 12. 2011.

Kaj je nagrada?

Škatlica mojega letošnjega izbora drobnega peciva. Morda se v njej najdejo tudi tvoje najljubše decemberske dobrote.

Povej še prijateljem in jih povabi k sodelovanju!

Motovilec s Hokaidko, dimljenim sirom, granatnim jabolkom in pinjolami

2011-11-30T17:43:00.001+01:00

Vse, kar lahko rečem o tej solati je - NORO! To je jesensko zimska solata, polna vitaminov in okusov. Nasitna, a hkrati lahka. Kombinacija okusov je res neverjetna - sladkasta buča, dimljenost sira, oreščkasto nepremagljiv okus pinjol ter osvežilnost granatnega jabolka, povezana z nežnostjo motovilca - zmaga!

Granatno jabolko je pravi multipraktik, saj je zelo uporabno, med drugim lahko tudi nadomesti agrume in tako dopolni vaš zdravi jedilnik. Semena granatnega jabolka so resda majhna, vendar pa so obilno založena s polifenoli, ki zmanjšujejo in preprečujejo škodo, ki jo na DNK povzročajo prosti radikali. Zato zmanjšujejo tudi tveganje, da obolite za rakom. Sadeži so izredno cenjeni zaradi semen, bogatih z antioksidanti, vsebujejo pa tudi zelo veliko vitaminov C, B2 in B3 ter rudnin, kot sta kalij in fosfor. Vsebujejo tudi veliko sadnih kislin in močnih antioksidantov polifenolov, ki preprečujejo razne bolezni.

Hokaidko sem popekla v pečici kot za pire pri bučnem kruhu. Ko je bila pečena, sem jo narezala na manjše kose. V skledo sem dala motovilec in ga zamešala s polivko iz olivca, limoninega soka, žličke medu, žlice balzamika, soli in popra. Po vrhu sem potresla koščke pečene buče, koščke dimljenega sira, semena granatnega jabolka in suho pražene pinjole. Na rahlo sem še premešala, potem pa smo se zakadili v solato, ki nas je navdušila. No ja, skoraj vse - korenjak je glede novosti še vedno skeptičen... A tudi napreduje!

Občutek imam, da mi bo zmanjkalo Hokaidk oz. da se jih ne bo dalo več kupiti, jaz imam pa še toliko idej, kaj vse bi počela z njimi. Če kdo pozna kogakoli, ki jih prodaja, se priporočam!

Kakijeva pena

2011-11-28T07:00:00.000+01:00

Kaki - sadež bogov. Zlato jabolko. Rajski sadež. Ko jeseni pojemo še zadnje grozdje, nas nekje do Božiča začne razveseljevati kaki. Zdrav in okusen sadež, ki vsebuje veliko naravnih sladkorjev.

Od mineralov vsebuje precej kalija, fluora in magnezija, nekaj bakra, kalcij, fosfor, železo, vitamine C, B1, B2, B6, pa tudi jod, krom, baker, selen ter še druge vitamine in rudnine. Z dvema kakijema na dan bomo potešili telesno potrebo po predstopnji provitamina A, torej karotenoidih.

Redno uživanje kakijev v njegovem času nam pomaga urejati prebavo in čistiti ledvica. Poleg tega je kaki eno redkih sadnih dreves, ki ga pred boleznimi ni potrebno ščititi s kemijskimi pripravki.

Spomnim se mojega prvega srečanja s kakiji, pred kakšnimi 15 leti. Ko sem ugriznila vanj, mi je zlepilo vse, kar se je tisti hip nahajalo v ustih. Ja, že takrat so bili to vsi stalni zobje ;-), ki so v trenutku postali kosmati. Takrat sem si rekla: "Nikoli več!" Pa sem vesela, da me je potem čez nekaj let, takrat še koruznik, prepričal, da sem poskusila pravega, dovolj zrelega, ki je izgubil vse lastnosti povzročanja kosmatega v ustih. Bil je preprosto božanski. Od takrat ga redno kupujemo kar v gajbicah.

Tale kakijeva pena pa je odlična osvežilna sladica, pripravljena v hipu.

Potrebujemo:

5 kakijev

1 grški jogurt

200 ml sladke smetane

2 lista želatine

limonin sok

cimet

1 žlica medu

mandljevi lističi

Kakije sem izdolbla iz lupine in jih zmiksala v gladek pire. 100 g pireja sem posebej shranila v hladilniku. V preostali pire sem umešala limonin sok in od sadne mešanice odvzela 5 žlic in jih segrela. Liste želatine sem namočila v hladni vodi. V segreto sadje sem umešala ožeta lističa, dobro premešala, da se je želatina razpustila, nato pa mešanico umešala v celoten pire. Počakala sem, da se je kakijev pire nekoliko ohladil in vanj umešala jogurt, stepeno sladko smetano, med in cimet.

Maso sem nadevala v kozarce in jih shranila v hladilniku. Po približno 3 urah sem nanje nadevala še kakijev pire, ki sem ga prej shranila in okrasila z mandljevimi lističi.

Odlična, lahka, osvežilna sladica, ki se z malo improvizacije pri meni spremeni kar v zdravo malico. Izpustim smetano in želatino in dobim okusen obrok, ki ga pojem brez kančka slabe vesti. Mmmmm, tudi danes bo na mizi.

Pečen krompir z začimbnicami - glavnik z okusom

2011-11-25T07:39:00.001+01:00

Krompir je lahko samo krompir, lahko je pa tudi gospod Krompir. Včasih so mu rekli hrana za reveže, lahko pa je tudi predmet velikih mojstrovin in definitivno so večji mojstri tisti, ki znajo iz preprostega ustvariti posebno kot pa tisti, ki iz že tako posebnih sestavin ustvarjajo posebne jedi.

Tole je super način, kako navaden krompir spremeniti v okusno prilogo, estetsko popestritev krožnika ter korak stran od vsakdanjosti uporabe krompirje. Seveda ni zadeva v resnici čisto nič posebna in je celo zelo enostavna za pripraviti, je pa čedno pogledati takole privlačno pečen gomolj krompirja.

Krompir sem dobro skrtačila, saj sem ga pekla kar z olupkom. Na zaobljeni strani krompirja sem se z nožkom poigrala in poskusila ustvariti krompirjev glavnik. Poleg zareze, ki sem jo naredila z nožem, sem milimeter stran naredila še eno in tanek del krompirja med vsako zarezo odstranila, da sem lahko v tisti predalček nadevala začimbnice. Tako sem neredila zareze po celotni zgornji površini krompirja.

Potem sem kropir dobro solila, v prostorčke nastalega glavnika pa vtrla mešanico rožmarina in timijana. Krompir sem pekla na peki papirju, pri 180 ° C dobre pol ure. Preden sem ga postregla, sem nanj položila še tanko rezino masla, ki se je takoj razlezlo po zarezah in dodatno poskrbelo za odličen okus zeliščnega krompirja.

Poleg krompirja smo jedli telečje zvitke in pečeno rdečo peso. Mmmm, kako dobro kosilo.

Vikend je pred vrati in imam toliko idej, kaj vse ustvariti v kuhinji, da ne vem, kje bom začela. Kakšno stvar bom vsekakor morala prihraniti za kdaj drugič... Pa vi? Kaj boste pa vi kuhali ta vikend?

Kavni crème brûlée

2011-11-21T22:03:00.000+01:00

Tudi crème brûléejev obstaja toliko, kolikor imajo ljudje domišljije. Poleti ste lahko brali o tistem, ki je imel za posteljico rabarbaro in je bil resnično čista harmonija okusov, danes pa je na vrsti kavni.

Sestavine:350 ml sladke smetane

125 ml mleka

50 ml zelo močnega espressa

6 rumenjakov

75 g sladkorja

2 žlici demerara sladkorja (za skorjico)

Pečico sem segrela na 140 ° C. Skodelice za crème brûlée sem na tanko premazala z maslom in jih zložila na pekač, v katerega sem natočila za dva prsta vode.

Smetano in mleko sem segrela do vretja, dodala kavo in odstavila. V drugi posodi sem dobro stepla rumenjake, jim dodala sladkor in še stepala. Rumenjakovi mešanici sem postopno prilivala vročo smetanasto mešanico in ves čas mešala. Maso sem pustila par minut, da se je rahlo posedla, nato pa z vrha pobrala peno, ki se je naredila pri stepanju in jo zavrgla. V lončke sem skozi gosto cedilo natočila kavno mešanico in jih pekla v pečici 45 minut.

Nato sem crème brûlée dobro ohladila. Preden sem ga postregla, sem ga potresla z rjavim demerara sladkorjem in uskorjila z brenerčkom - mojo novo pridobitvijo.

Crème brûlée je res carska sladica. Vsekakor pa priporočam uporabo domačih jajc proste reje. Jaz sem jih dobila od drage prijateljice, domača in prepričana sem, da sem jih uporabila na najboljši možen način.

Solata iz rukole, hruške, dimljene postrvi in orehov

2011-11-18T09:43:00.000+01:00

Tudi zimske solate imajo svoj čar. Od listnate solate sta zame rukola in motovilec pozimi najslajša. Lahko ju kombinaram z raznoraznimi sestavinami in nikoli se ju ne naveličam.

Tokrat sem vzela rukolo. Začinila sem jo s polivko iz oljčnega olja, balzamičnega kisa, žličko medu, malo limoninega soka, soli in popra. Solato sem dobro premešala, da je polivka objela vsak list rukole. Nanjo sem nato potresla na manjše kose natrgano dimljeno postrv, na tanke lističe narezano hruško in četrtinke orehov.

Solato sem razporedila po krožnikih in jo še malo pokapljala z oljčnim oljem.

Meni so kombinacije slano, sladko in dimljeno zelo blizu in pri takšnih sestavinah vem, da bo končna jed odlična. In res je bila. Tudi princeska in korenjak sta jo jedla, kar je indikator, da je solata primerna za širše množice;-)

Katere so pa vaše najljubše zimske solate?

Kremna juha iz zelene in sotiranih jabolk s hrustljavo slanino

2011-11-16T19:42:00.000+01:00

To je juha za hladne jesenske ali pa zimske dni, ki te ogreje in nasiti. Ideja je zopet Mojstrova, zato vam lahko že to dejstvo samo zase pove, da je res okusna. Jaz sem sicer izpustila krompir, ker se mi zdi zelena sama po sebi zelo kremasta, je pa zato imela juha malo močnejši, bolj izrazit okus po zeleni. Torej, tisti, ki jo ljubite, krompir mirno izpustite, ostalim pa kljub vsemu priporočam kakšen krompir ali dva za uravnavanje okusov.

V kozici sem raztopila žlico masla in na njem podušila na koščke narezano šalotko in por. Uporabila sem samo beli del pora. Nato sem dodala olupljen in na koščke narezan gomolj ene srednje velike zelene. Prav velikih zelen ne kupujte, saj so znotraj vedno puhaste in prhle - torej neuporabne. Dodala sem še par sesekljanih strokov česna. To sem nekaj časa rahlo pražila - toliko, da se je začela zelena mehčati. Nato sem prilila liter zelenjavne osnove in zelenjavo pokuhala do mehkega. S paličnjakom sem juho spirirala na gladko in kremno osnovo, jo solila in poprala ter dodala še malo smetane.

Juho sem pokuhala še par minut na nizkem ognju, tačas pa pripravila še ostale dodatke.

Jabolko sem narezala na luštne kocke in jih na hitro sotirala - na hitro popekla na maslu. Na tanko narezano slanino sem položila na pekač s peki papirjem in jo v pečici hrustljavo zapekla.

Krepčilna juha, ki pride pri nas kmalu spet na vrsto.

Kokosova torta

2011-11-13T19:39:00.001+01:00

Tokrat je na vrsti druga rojstnodnevna torta - princeskina. O prvi - korenjakovi - pa sem se že dodobra razpisala. Ne vem, katero bi izbrala kot boljšo, ker sta bili okusni obe, morda pa je bila tale zaradi svoje sočnosti in polnosti okusa še nekoliko bolj zaželena za repetiranje. Kot prva, je tudi za narejena brez moke in kar ne morem verjeti, kaj vse se da narediti brez belega prahu, ki tako in tako ni zdravo.

BISKVIT

Nad vodno kopeljo sem stopila 100 g temne čokolade. Z mikserjem sem penasto umešala 170 g masla in 300 g sladkorja. Nato sem enega po enega vmešala 3 rumenjake, 1 dl mleka in na koncu vlila še stopljeno čokolado. Med mešanjem sem dodala še 250 g mletih mandljev. Ko je bila masa homogena sem umešala sneg 3 beljakov, ki sem ga stepla s ščepcem soli. Testo sem pekla dobre pol ure pri 180 ° C.

NADEV

V kozici sem zmešala 150 g sladkorja, 180 ml sladke smetane, 60 g masla in 2 rumenjaka in na majhnem ognju segrevala, da se je masla zgostila. Potem sem jo odstavila in umešala še 100 g kokosove moke in ohladila.

Biskvit sem prerezala čez polovico in na spodnjo plast nanesla nadev, prekrila z drugo polovico biskvita ter premazala s stepeno sladko smetano ter potresla s kokosovo moko.

Medtem ko tole pišem, sem že tretji dan na Ayurvedski očiščevalni kuri - Panchakarmi - in lahko si mislite, da mi sline tečejo po vsej tipkovnici. Ja, skoraj se mi ne bi bilo potrebno takole mučiti. A sem jo zares želela deliti z vami. Ker je preprosto odlična!

Bučni kruh

2011-11-10T16:46:00.000+01:00

Tudi pri nas so na jedilniku buče - še vedno. Že spet. Tokrat sem se odločila pripraviti kruh ali pa morda bolje rečeno pecivo, saj gre za sladko različico kruha. Mogoče sem bila še najbolj navdušena nad kruhom jaz, ko sem lahko po dolgem času ugriznila v nekaj, kaj je podobne strukture kot kruh in je hkrati zelo okusno. Vse tiste brezglutenske trgovinske variante kruha mi niti približno ne dišijo. Tale kruhek pa je zdrav, odličen in enostaven za pripravo.

Iz Hokaido buče sem pripravila pire: bučo sem narezala na krhlje, jo dala na peki papir, jih malo posolila in pekla v pečici 15-20 minut. Nato sem jo zmiksala v gladek pire.

V posodi sem stepla 3 jajca, dodala skodelico bučnega pireja, 3 žlice rjavega sladkorja, 3 žlice agavinega sirupa in 3 skodelice mletih mandljev z malo vinskega kamna. Vse sestavine sem dobro premešala, nato pa dodala še 3 žlice sončničnega olja, žlico mešanice začimb iz cimeta, mletih klinčkov, ingverja in muškatnega oreška, semeni 1 vanilijeve palčke in pol žličke soli.

Testo sem vlila v model, obložen s peki papirjem in pekla 30 minut pri 180 ° C.

Ta čas sem pripravila še hrustljavo skorjico iz 2 žlic rjavega sladkorja, pesti nalistkanih mandljev, pesti bučnic, 2 žlic stopljenega masla, 2 žlic agavinega sirupa, začimbne mešanice iz cimeta, ingverja, klinčkov in muškatnega oreščka ter ščepcem soli. Vse sestavine sem premešala in jih po pol ure pečenja premazala čez kruh. Pekla sem ga še 15 minut, da je postala skorjica hrustljava.

Kruh ima zelo zanimiv, prijeten okus, je nasiten, a hkrati lahek. Odličen je za malico ali večerjo, ali pa kot posladek.

Pripravila sem si majhno zalogo Hokaidk, pa ne vem, koliko časa bodo zdržale. Imate kakšne izkušnje, koliko časa lahko hranimo te buče oz. v kolikšnem času jih je pametno porabiti?

Peteršiljeva kremna juha

2011-11-07T13:17:00.001+01:00

Prijateljica mi je prinesla skoraj pol kilograma skodranega peteršilja in greh bi bil vsega zamrzniti, saj bi s tem veliko izgubil tako na okusu kot na vitaminih. Vsebuje namreč velike količine mineralov, predvsem železo, mangan, kalcij in baker. Zato je redno uživanje peteršiljevega soka izjemno učinkovito pri odpravljanju anemije. Kalcija vsebuje kar dvakrat več kot primerljiva količina kravjega mleka. Vsebuje tudi veliko vitamina C, beta karotena pa ima celo več kot korenček. Ker je zelen, je očitno, da vsebuje tudi klorofil, za tega pa vemo, da je med najpomembnejšimi snovmi, ki jih lahko vase vnesemo s hrano.

Tako kot pri ostalih zeliščih in rastlinah, ki vsebujejo eterična olja, naj bodo tudi s peteršiljem previdne nosečnice.

Poleg omenjenega za peteršilj velja še, da blaži krče gladkih mišic, ureja menstrualne težave, pomaga pri izkašljevanju, deluje protimikrobno, blaži notranja vnetja, pomaga pri odpravljanju težav z ledvicami in ostalimi sečili, odpravlja vetrove in slabo prebavo, če ga žvečimo, odpravlja slab zadah in ima pozitivne učinke na kožo.

Zato sem se odločila, da pripravim peteršiljevo juho, v kateri bo peteršilj igral glavno vlogo in okrepil naše zdravje. Navdih zanjo sem dobila v knjigi Andreja Kuharja - Kuharjeva knjiga.

120 g opranega peteršilja sem na hitro blanširala v rahlo osoljeni vodi. V kozici sem na žlici masla zarumenela 1 sesekljano šalotko, ji dodala peteršilj in zalila s kančkom belega vina ter na hitro podušila. Nato sem dodala 0,5 l goveje osnove in še žlico masla. Na hitro sem pokuhala, dodala še 3 dl smetane in vse skupaj na majhnem ognju kuhala največ 3 minute. Potem sem juho zmiksala s paličnjakom.

Preden sem jo postregla, sem jo še enkrat pogrela, solila, poprala in odišavila s kančkom limoninega soka. Čisto na koncu sem dodala še 2 žlici stepene smetane.

Juha je bila tako dobra, da sem jo potem naredila še enkrat in uporabila še enkrat toliko peteršilja, tako da smo bili zbombardirani z vitamini in minerali.

Čokoladno pomarančna torta

2011-11-04T14:09:00.001+01:00

Odkar pišem tale blog se še posebej trudim, da pripravljam jedi, ki ne vsebujejo glutena, da lahko iz prve roke povem in opišem okusnost jedi. Sicer prefinjenemu okusu mojega dragega precej zaupam, a se je kljub temu nemogoče vživeti v okus neokušanega. Zato sta letos za rojstnodnevne tortice naše princeske in korenjaka padli kar dve torti, za katere nisem porabili niti prahca moke.

Tale je prva, za katero sem dobila navdih in inspiracijo v Cubo slaščicah. Je malo več dela z njo, a se trud in čas poplačata z okusom. Tole je sicer ena tistih tort, ki se reže bolj z rokami pršutorezcev, saj je močna in precej nasitna, a konec koncev velikokrat resnično vzdrži rek Manj je več.

Najprej sem 2 celi pomaranči - obvezno iz ekološke pridelave - v kropu kuhala 2 uri. Nato sem ju odcedila in v multipraktiku zmlela v gladko kašo.

V posodi sem ročno zmešala 5 jajc in 220 g sladkorja. Tekoči mešanici sem dodala pomarančno kašo, 250 g olupljenih in mletih mandljev in žličko vinskega kamna. Vse skupaj sem s kuhalnico dobro premešala, testo pa nalila v z maslom namazan tortni model. Testo sem pekla 60 minut pri 180 °C. Pečeno testo sem vzela iz pečice in ga ohladila v modelu.

Nad vodno kopeljo sem stopila 175 g temne čokolade in 175 g temne čokolade s pomarančo (Lindt Intense Orange).

4 dl sladke smetane sem čvrsto stepla. 4 beljake sem spremenila v sneg in mu na koncu dodala še 50 g sladkorja. Nekoliko ohlajeni čokoladi sem previdno primešala četrtino stepene smetane, nato pa v vse skupaj nežno vmešala beljakov sneg. Nazadnje sem primešala preostalo stepeno smetano, vse skupaj pa nežno mešala le toliko časa, da sem dobila kremo enakomerne barve.

Ohlajeno testo sem prerezala na tri dele - tri plasti. Na servirni krožnik sem položila najprej zgornji del - zgornjo plast, nato pa jo obdala s tortnim obročem. Na ploščo sem naložila slabo polovico kreme, jo poravnala in prekrila s srednjo ploščo. To sem premazala skoraj z vso preostalo kremo. Približno 5 žlic kreme sem pustila za zgornji premaz. Po zgornji plošči sem razmazala 2 žlici kreme. Tako pripravljeno torto sem pokrila s prozorno folijo in jo za 1 uro dala v hladilnik.

Potem sem odstranila tortni model in s kremo premazala še robove torte.

Našemu 8 letnemu korenjaku je bila mojstrovina zelo všeč in to je najbolj pomembno. In letos je bilo prvo leto, ko je okus prevladal pred oblikami in barvami. Še lani smo imeli rdečega Bakugana, letos pa je rekal, naj bo čokoladno sadna;-)

Juha iz jajčevcev, belega fižola in skute

2011-11-02T10:08:00.000+01:00

Gosta, nasitna in okusna juha, ki je nedvomno nekaj posebnega in nevsakdanjega. Idejo sem dobila pri Oliverju, ki res zna skombinirati prave sestavine, sploh za juhe in solate. Pravi mojster nenavadnih kombinacij je.

Čez noč sem namočila 300 g belega fižola. Naslednji dan sem ga odcedila, splaknila in zalila s svežo vodo, solila ter ga približno 1 uro kuhala do mehkega.

Jajčevce (6 srednje velikih) sem zarezala z nožem in jih približno 40 minut pekla v pečici pri 240 °C. Pečene sem prerezala na polovico in iz njih postrgala vso sladko sredico.

Na oljčnem olju sem pražila nekaj sesekljanih strokov česna, malo čilija, bazilike in peteršilja. Dodala sem jajčevce, kuhan fižol in zalila z zelenjavno jušno osnovo. Kuhala sem še približno 20 minut. Nato sem juho spirirala s paličnjakom, solila in poprala. Tike preden sem jo postregla, sem vanjo vmešala še 250 g domače, rahlo osoljene, skute.

Krepka juha se mi zdi ravno primerna za tole jesensko, dostikrat turobno obdobje, saj ti da veliko moči, a hkrati te pusti lahkega. Če pohitite, lahko še ravno dobite zadnje domače melancane.

Zapečena ajdova kaša z jurčki

2011-10-31T07:42:00.000+01:00

Obožujem ajdovo kašo. Ker je okusna, lahko prebavljiva in zdrava. Ajda po biološki vrednosti beljakovin presega vse vrste žitaric, vsebuje pa tudi 2- do 3-krat več aminokislin. Pomembne odlike ajde v prehrani so med drugim manjše možnosti za povišane vrednosti slabega holesterola in krvnega tlaka, za diabetes in žolčne kamne; koristna je za boljše splošno stanje srčno-žilnega sistema. To med drugim omogočajo flavonoidi, ki jih je v ajdi kar precej, zdravju pa so koristni kot zelo cenjeni antioksidanti. Ajda je bogata tudi z vlakninami, manganom, magnezijem. Prav magnezij je zelo koristen za organizem pri porabi glukoze in izločanju inzulina, zaradi česar je ajda tako koristna v prizadevanjih za nižje vrednosti sladkorja v krvi.

Ajdova kaša z jurčki je sicer skorajda klasična slovenska jed, a obstaja spet veliko načinov priprave, tako da so lahko končni izdelki precej različni. Tale varianta, ko jo na koncu zapečem v pečici, je meni najbolj všeč.

Na oljčnem olju popražim dve šalotki, par strokov česna in dodam narezane sveže jurčke. Dobro se obnesejo tudi suhi, vnaprej namočeni jurčki. Pomešam, da zadiši daleč naokrog, nato pa dodam dobro oprano ajdovo kašo. Malo pomešam, nato pa začnem počasi prilivati vodo ali pa katero od jušnih osnov. Solim, popram, in dodam malo majarona in timijana.

Tekočino prilivam toliko časa, da je ajdova kaša skoraj popolnoma kuhana, tik pred koncem dodam še smetano - dober deciliter in žlico masla, premešam in jo zlijem v pekač, namazan z maslom. V pečici jo pečem še kakšne 10 minut - toliko, da ajdova kaša posrka še vso ostalo tekočino.

Ajdova kaša je dobra tudi v različnih zelenjavnih variantah, zato bo kmalu spet na jedilniku. Morda bo nekoč zadišala tudi princeski in korenjaku, ki se je za zdaj še na daleč izogibata. Upajmo...

Divjačinska pašteta

2011-10-29T20:37:00.001+02:00

Kaže, da sta mi Napotov stil in okus tako všeč, da se vedno znova vračam k njemu po ideje. Ni kaj, je že prav, da znamo koga tudi pohvaliti, ne pa samo iskati slabo. Iskanje slabega v ljudeh, stvareh, početjih in kar je še tega se mi zdi, da je prav značilnost ljudi, ki živijo na sončni strani Alp. Ampak to bo morali preseči, če bomo želeli lepše življenje. Če v ljudeh gledaš in iščeš dobro, postane življenje veliko lepše. In tako lahko brez vsakega pomisleka in rade volje napišem, da je Napo car. Berite ga na spletu berite njegovo knjigo - vsakič, ko jo primem v roke, najdem nekaj novega, koristnega.

Tako je bilo tudi tokrat. Res je, kadar kuham Govejo juho, kar ne vem, kam bi s tisto kuhano govedino, kako bi jo spravila v promet. Zato je pogruntavščina z imenom Govedina 2.0 pravo odkritje uporabe kuhane govedine, ki ji lahko tako rok uporabe podaljša tudi za en mesec.

Jaz sem se sicer lotila divjačinske različice, ki pa je skorajda identična goveji. Le juho oz. divjačinsko osnovo sem kuhala drugače. A o tej temi - jušnih osnovah - kdaj drugič.

Torej, ostalo mi je pol kilograma kuhanega mesa, ki sem ga pobrala s kosti in skupaj z dobrim decilitrom juhe, dvema sardelnima filejema, 75 g masla, vejico timijana, lovorjevim listom in pol žličke soli kuhala eno uro na najmanjšem možnem ognju.

Po uri kuhanja sem začimbe odstranila, še malo povrela juho, nato pa vse skupaj zmlela s paličnim mešalnikom. Nato sem masi primešala naribano limonino lupinico, pašteto nadevala v manjše posodice in postavila v hladilnik. Čez ohlajeno pašteto sem prelila 50 g stopljenega in precejenega masla, toliko, da je bila pašteta prekrita in zadevo zopet postavila v hladilnik.

Po dveh dneh je bila pašteta godna za pokušino in bila je izvrstna. In res, pašteta ima rok uporabe kar en mesec. Najbolj me veseli to, da sem našla tisto nekaj, zaradi česar sem bom odslej bolj z veseljem lotila kuhanja goveje juhe, saj bom lahko poleg dobre juhe pripravila še odlično pašteto.

Glaziran pastinak

2011-10-28T14:11:00.000+02:00

Pastinak sem prvič spoznala pri Jamiovem receptu, ko je fantastično združil to sladkasto koreninico s slano in dimljeno panceto ter ju povezal s testeninami in seveda parmezanom. To je ena takšna res super varianta hitrega in okusnega obroka. A pastinak je dober še na druge načine, čisto preproste, brez dodatkov mesa, sira ali še česa. V čisti obliki! Pure!

Pastinak je korenasta zelenjava in je v sorodu s korenjem. Podoben je korenju, vendar svetlejše barve in bolj sladkega okusa, še posebno, ko je kuhan. Je križanec korenja in peteršilja. Pri angležih je nepogrešljiv, posebej pri kakšnih pečenkah in nedeljskih kosilih.

Pastinak sem olupila in narezala po dolgem na četrtinke. Na ponvi sem segrela 2 žlici masla in pastinak počasi podušila z vseh strani, ga solila in poprala in mu dodala žličko medu. Na maslu in medu sem ga glazirala do mehkega oz. toliko časa, da je dobil lepo, zlato barvo.

Tole je definitivno boljša priloga od vsakega pečenega krompirja ali celo ocvrtega krompirčka. Le da je pastinak malo težje dobiti kot krompir. A se tudi to počasi spreminja na bolje. Ste že slišali zanj? Ste ga že jedi?

Lahka čista ribja juha

2011-10-26T14:29:00.000+02:00

Kadar se spravim kupiti ribe, potem se jih lotim na celi črti. Kuham ribje osnove, juhe in ostale jedi iz rib. Tako sem se tokrat podala na kuhanje ribje osnove po Napotovem receptu. Nekaj jo je potem romalo v zamrzovalnik, saj se moram kmalu ponovno lotiti priprave korenčkove nežne juhce s pokrovačami, ki je bila na jedilniku v ženskem kuharskem dvoboju. Nekaj pa sem jo uporabila kar za pripravo lahke ribje juhice, ki je nežna in hkrati krepčilna.

Sesekljano šalotko in beli del pora sem na hitro popražila na oljčnem olju, dodala na majhne kocke narezano korenje, bučke ter malo stebelne zelene in na hitro podušila. Zelenjavo sem zalila z ribjo osnovo, zavrela in vanjo dodala na koščke narezano belo ribo (Piranskega brancina) ter nekaj olupljenih kozic. Juho sem kuhala še približno 5 minut, jo dosolila, dodala še malo belega popra in postregla. Prav paše kdaj tudi takšna juha.

Por v curryjevi smetani

2011-10-24T20:15:00.001+02:00

Tudi por je ena tistih stvari, iz katere težko narediš slabo jed. Odlične so razne porove juhe, fantastični zavitki in pite, pa tudi kar tako, kot priloga. Edino, kar me moti pri poru je vonj, ki se ga nalezeš, vonj, ki se ti vpije v kožo ob dušenju, mešanju, praženju. A kaj čmo, vsaka stvar, pa naj bo še tako odlična in fantastična, skriva nekje neki malo manj superlativski del. In pri poru je pač vonj.

Tole pa je ena taka nevsakdanja varianta pora, ki je hkrati posebna in preprosta. Nežna, a izrazitega okusa. Ko jo boste poskusili, kar ne boste mogli verjeti, da je tako mega. Sploh morda zato, ker je z začimbo curry, ki je marsikdo ne mara, a tule je to nadmegastično.

Por sem najprej dobro očistila in narezala na manjše koščke. Potem sem ga na žlici oljčnega olja in žlici masla podušila do mehkega oz. toliko, da je postal uvel. Nato sem ga solila, poprala in mu dodala žlico začimbe curry. Jaz sem uporabila curry iz ekološke pridelave, saj se pri tako veliki količini nekaj že pozna. Vse skupaj sem dobro premešala, nato pa zalila z 2 dl smetane in na rahlem ognju pokuhala še nekaj minut. Pazila sem, da smetana ni zavrela.

Takle por paše k piščancu, ribi ali pa samo h krompirju ali rižu. Odličen je in definitivno ga morate poskusiti.

Ga boste?

Tajski bučni curry s kozicami

2011-10-22T18:17:00.000+02:00

Končno sem sama pripravila pasto za tajski curry. Ponavadi sem jo kar kupila - kot sem napisala že v prvem curry prispevku - saj so sestavine kazale na naraven izvor, a glede na to, da se da skoraj vse sestavine kupiti kar pri nas, sem se odločila, da jo enkrat poskusim narediti sama.

V posodo za miksanje sem dala 2 šalotki, za palec debel kos olupljenega ingverja, 3 česnove stroke, 5 rdečih čilijev, limonsko travo, sol in poper. Vse skupaj sem dobro zmiksala v gladko pasto.

4 žlice curry paste (nekaj sem jo iz varnostnih razlogov prihranila, da ne bi preveč žgalo;-) sem dala v vok, na žlico kokosovega olja, segrela in na njej popekla na kose narezano hokaidko. Potem sem jo zalila s 3 dl kokosovega gostega mleka in pokuhala do mehkega.

Koščke buče sem pobrala iz omake in jih s paličnjakom spirirala do gladkega, nekaj koščkov pa pustila kar celih. Nato sem bučni pire dala nazaj v omako in nastala je gosta sladkasto pekoča omaka božanskega vonja in okusa. V njej sem na hitro pokuhala še nekaj repkov kozic, na koncu dodala še nakej listov sveže bazilike in postregla z basmati rižem.

Spomini na regeneracijsko Tajsko so se vrnili s prvo žlico te nepojemljivo dobre jedi, ki jo preprosto morate poskusiti. Če ne na Tajskem, pa vsaj doma. Če se le da ne poskušajte prvič jesti curryja v kakšni slovenski kvazi tajski restavraciji, ker se zna zgoditi, da vam ne bo všeč. No ja, so izjeme, npr. v Shambali mi je bil všeč, Da Budo pa definitivno odsvetujem. Ste ga že jedli? Kje?

Topinamburjev stolpič s pestom iz posušenega paradižnika

2011-10-19T07:31:00.000+02:00

Topinambur sem prvič jedla pred malo manj kot devetimi leti, ko sva se z dragim razvajala na Gradu Kromberk. Takrat sem jedla surovega, na tanke listične narezanega in pokapljanega z oljčnim oljem, da se je pokazal takšen kot je - zanimiv in drugačen. Potem ga nisem zasledila nikjer kar nekaj let, zadnji dve leti pa prihaja v veljavo tudi v Sloveniji.

V prehrani se pogosto uporablja kot krompirjev nadomestek, zaradi odličnega, nekoliko sladkega, neobičajnega okusa in v različnih dietah pri nekaterih boleznih, kjer se želimo izogniti krompirju, tak primer je sladkorna bolezen. Za te bolnike je na moč primerno živilo, ker med drugim vsebuje ogljikove hidrate v obliki naravnega sladkorja, ki ga telo z lahkoto presnovi, vsebuje pa tudi beljakovine. Poleg tega ima v sebi še veliko količino vitamina C.

Topinambur sem dobro oprala in ga narezala na približno 3-4 mm debele lističe, jih razprostrla po pekaču, pogrnjenim s peki papirjem, jih pokapljala z oljčnim oljem in dala v pečico, segreto na 180 ° C za slabe pol urce. Vmes sem jih enkrat obrnila, da so se zapekli z obeh strani.

Medtem ko so se topinamburjevi čipski popekali, sem pripravila še pesto iz posušenih paradižnikov. Nekaj posušenih paradižnikov sem narezala na manjše koščke in jih skupaj s pestjo suhopraženih pinjol, strokom česna in nekaj žlicami oljčnega olja zmiksala v gladko maso. Paradižnike sem imela samo suhe, nenamočene, ampak mislim, da bi se tisti, ki so vloženi v olje celo bolje obnesli, saj sem morala paličnjaka kar nekaj časa prositi, da se še malo potrudi, pa še malo... Vmes sem po malem prilivala še oljčnega olja, da je pesto dobival pravo konsistenco. Soli nisem uporabila, saj sem na koncu vmešala še nariban parmezan in vse skupaj je bilo dovolj slano. Le malo popra sem še dodala.

Iz zapečenih rezin topinamburja sem sem s pomočjo pesta naredila privlačen stolpič, ki nam je vsem teknil. Topinambur je zelo okusen gomolj, ki pa je tokrat meni - prebavni občutljivki - povzročil malo napihnjenosti. Še sreča, da je hitro minila.

Kolački s pršutom in žajbljem

2011-10-16T22:56:00.000+02:00

Kadar pride obisk, pa ne želiš na mizo postaviti krožnika z narezkom, pašejo tako k vinu kot k pivu, pa tudi kar tako. Če ne jeste mesa, lahko pršut mirne duše izpustite ali pa ga nadomestite s čem drugim, kar vam je drago.

V kozico sem dala 90 g masla in 2,2 dl vode. Segrevala sem počasi, da se je maslo razpustilo, nato pa tekočino zavrela. V krop sem stresla 100 g moke s ščepcem soli in kozico odstavila. Močno sem mešala, da je nastala gladka masa, ki je odstopala od stene posode. Maso sem ohladila in vanjo postopoma vtepala 3 stepena jajca, da je nastala gladka, sijoča zmes. Vmešala sem še na drobno narezan pršut, nekaj žajbljevih lističev in nariban parmezan.

Vse skupaj sem predevala v brizgalno vrečko in na pekač s peki papirjem nabrizgala majhne kupčke (3-4 cm), ki sem jih razporedila v 5 cm razmakih, saj so kasneje kolački narastli. Pekla sem jih dobrih 20 minut na 200 ° C, da so postali zlatorjavi.

Najboljši so še topli, če pa ste jih naredili nekoliko vnaprej, jih pustite v topli pečici, da bodo kot sveže pečeni.Ne bo odveč tudi če jih boste naredili iz dvojnih sestavin;-)

Kaj pa vi postežete, ko pride obisk?

Porova pita

2011-10-14T14:16:00.002+02:00

Pa ostanimo še malo pri pitah. Teh je nebroj. Sladkih in slanih. Tokrat je padla slana. Tista, ki je obema - princeski in korenjaku - najljubša. Najboljša pita sploh. Sicer jo vedno naredim malo drugače, včasih s skuto, včasih brez, včasih s predhodno dušenim porom, včasih s surovim, včasih z malo gorgonzole, včasih brez... Tokrat nisem imela skute, celo kisle smetane ne. To imam navadno vedno na zalogi, tako da je tole res alarm za skok v trgovino. Sem pa imela kilogram domačega pora in majhen šopek ekološko pridelane blitve, sladko smetano in parmezan. Pa še kak jajček in to je to. Poleg testa.

Listnato testo sem razvaljala v krog in z njim obložila namaščen pekač za pite. Tokrat kar tavelikega. Se je tako mudilo, da ni bilo časa za prevelike estetske mojstrovine. Ja, lakota je huda stvar. Opran por sem narezala na drobno in ga razporedila po testu. Enako blitvo. Vse skupaj sem prelila s prelivom iz 3 dl smetane, treh jajc, soli, popra, muškatnega oreščka in dvema velikima pestema sveže naribanega parmezana.

Pekla sem na 200 ° C slabe pol urce. Vmes sem občasno z žlico poravnala nadev, tako da se je por ves čas "kopal" v smetanasti mešanici.

Por je sicer kraljevski v svoji dušeni različici, a mu je tole kopanje v pečici prav tako dobro delo kot tisto cmarjenje na štedilniku. Pa še manj tistega tečnega vonja je bilo po kuhinji. Možek je pojedel en kos, ostalo pa sta pospravila mladiča. Za večerjo. Neverjetno!

Kaj imajo pa vaši otroci najraje?

Figova pita z vanilijevo kremo - z mandlji ali brez

2011-10-12T10:12:00.000+02:00

Malo sem že zadnjič nakazala, da bodo letos še na vrsti fige oz. kakšna sladica iz fig. In tako se je tudi zgodilo. Dolgo časa že nisem naredila kakšne pite. Tole sicer ni čisto pita v tistem strogem pomenu - pecivo s krhkim testom. Tokrat sem pito naredila iz listnatega testa in v njem, to je treba priznati, je poseben čar. Čar je predvsem v kombinaciji listnatega testa z vanilijevo kremo. In ko sem to dvoje združila še s slastnimi figami, je nastala popolnost.

Listnato testo sem položila po namaščenih modelčkih za pite in vanje nadevala vanilijevo kremo. To sem naredila tako, da sem v skledi stepala 6 jajc, 2 žlici medu, vanilijevo sredico in pomarančno lupino. Posebej sem segrela 5 dl smetane skoraj do vrelišča. Takoj sem jo dodala k stepenim jajcem, nato pa stepala nekaj časa z največjo hitrostjo. Maso sem vlila v kozico, jo dala na srednjo temperaturo in ves čas mešala. Ko je postala gladka in gosta kot jogurt, je bila pripravljena za skok v modelčke.

Po nadevu sem naložila še na polovico prerezane fige. Ne nekatere sem potresla še malo na lističe narezanih mandljev. Pite sem pekla slabe pol urce pri 180 ° C.

Edina napake te pite je bila ta, da je jaz nisem smela poskusiti in tako sem morala dragemu verjeti na besedo, da je bila pita božanska.

Lisičkina rižota

2011-10-10T09:58:00.001+02:00

Letos pravijo, da je bolj malo gob. A jaz sem dobila toliko lisičk, da je poleg lisičkine zeliščne juhe padla še lisičkina rižota, pa še sem jih lahko dala v zamrzovalnik.

Odkar ne jem glutena, je dostikrat na jedilniku kakšna rižota. Posebej zato, ker je rižota zelo okusna jed, le skuhati jo je potrebno na pravi način. Tiste tako imenovane rižote z grahom, korenjem in suhimi koščki mesa so pase. Spomnim se, kako smo morali v osnovni šoli poleg takšne rižote obvezno pikati vloženo peso, da smo lahko tisto suhost od riža spravili po grlu navzdol. Nekateri so si riž celo polivali s sokom od pesine solate. Ni čudno, da ljudje pri nas ne morajo preveč riža.

A prave italijanske, milanske ali toskanske rižote ni prav nobena umetnost skuhati. Dodajamo ji lahko karkoli imamo radi in če se držimo osnovnih načel za kuhanje rižote, bo vsakič nastala prava kulinarična mojstrovina.

Rižoto z lisičkami sem naredila tako kot katerokoli drugo, npr. kot špargljevo (pri tej je opisan postopek kuhanja dobre rižote, ki velja za vse vrste rižot, pri vsaki lahko potem sproti le še uporabljaš domišljijo in razne variacije), le da sem namesto špargljev uporabila lisičke.

Ne pozabite, za dobro rižoto so ključni: vrsta riža - Arborio ali Carnaroli, vrela jušna osnova, maslo in parmezan. Vse ostalo je domišljija in kreativnost. Rezultat pa nepozaben.

Pod žarom pečene medene fige z vanilijevim sladoledom

2011-10-08T22:47:00.000+02:00

O figah sem že pred kratkim povedala, kako ljube so mi. Včeraj smo verjetno ulovili zadnje goriške, potem se bomo zopet veselili prvih junijskih.

Tole je zelo enostavna sladica, pripravljena v nekaj minutah, okusna pa kot katerakoli druga, ki terja ure in ure priprav. In fige so eden od redkih sadežev, ki mi toplotno obdelan ni skoraj nič manj všeč kot svež. K vanilijevemu sladoledu se pa sploh odlično poda.

Fige sem na vrhu križem zarezala in razprla, da sem lahko vanje nakapljala nekaj kapljic medu. Položila sem jih na pekač, pogrnjen s peki papirjem in jih dala na najvišjo rešetko v pečici, pod žar. Budno sem spremljala dogajanje in reakcije, saj imam s tem pečica žarom kar nekaj zažganih izkušenj, kar nima za posledico le propadle jedi, ampak tudi zakajeno kuhinjo in smrad, ki se še dolgo vije po hiši.

Po nekaj minutah, ko sem na figah opazila karamelno barvo, sem jih vzela iz pečice in postregla z vanilijevim sladoledom. Kljub enostavnosti priprave sem se počutila prava umetnica, saj je dragi predel kot najbolj zadovoljen mačkon.

Pripravila sem že Figovo dobroto, Solato iz fig, mozzarele, pršuta in bazilke, uporabila sem jih pri narezku, skuhala figov džem... Bo kaj narobe, če pripravim še kakšno sladico iz fig?

Gratinirani ter s paradižnikom in meto polnjeni jajčevci

2011-10-06T22:42:00.000+02:00

Kot vsaka druga stvar, tudi jajčevci niso vsi "the" jajčevci. Lahko so puhasti, polni semen, grenki... in takšnih se izogibam. Imam pa srečo, da živim na podeželju in da sem v sosednji vasi odkrila mlado vrtnarko - zelenjavarko, ki me je to poletje res dobro zalagala s poletno zelenjavo in kar mi je najbolj všeč je to, da je zelo fleksibilna in odprta ženska.

Tako je med drugim takoj prepoznala, da imam rada majhne, čvrste vijoličaste plodove, s svetlečo, zdravo povrhnjico, ki kar sije od zdravja. Iz teh se da narediti prave kulinarične užitke. Ob kombinaciji paradižnika, mete in sira pa je kombinacija popolna.

Jajčevce sem najprej kar cele pekla v pečici, na ful, kakšne slabe pol ure. Nato sem jih prepolovila, nekoliko izdolbla, a veliko ni bilo potrebno, saj so kar precej upadli. Nadevala sem jih z eno od paradižnikovih omak, v katero sem zamešala pest mete in po okusu še dosolila.

Nadevane in v namaščen pekač zložene jajčevce sem pekla še 20 minut pri 180 ° C. Potem sem jih potresla še z naribano mozzarelo in parmezan ter potisnila v pečico še za 10 minut, da se je sir lepo stopil in rahlo zlatorjavo obarval.

Nekaj jajčevcev pa sem samo prepolovila, posolila, natrla s česnom in potresla s parmezanom. Poleg se je seveda krasno podala paradižnikova omaka. Oboji so bili krasni, a zame zmagovalna kombinacija je paradižnik, meta, sir.

To so bili verjetno zadnji domači jajčevci za to leto. A se veselim vseh jesensko-zimskih pridelkov, ki nas čakajo v prihodnjih mesecih.

Bučna rižota s parmezanom in žajbljem

2011-10-03T22:09:00.001+02:00

Izmed vseh buč, je Hokaido zame nanjboljša. Iz nje se da pripraviti najboljšo jesensko juho. Pa še marsikaj druga. Zato se zna zgoditi, da se bo poleg juhe in tele rižote, pojavil še kakšen bučni recept.

Tale rižota je balzam za telo in duha. Brez heca - medtem, ko sem jo jedla, sem čutila, kako me boža od znotraj. Angleži bi jo bržkone uvrstili v kategorijo Comfort fooda, in to tudi je.

Na koščke narezano Hokaidko sem pražila na oljčnem olju - toliko, da se je malo zmehčala. Nekaj koškov sem prihranila celih, ostalo pa zmiksala v multipraktiku v kašo ali pa pire, če hočete. V veliki posodi sem segrela malo oljčnega olja in nanj stresla riž - vrste Arborio (za rižote sta najboljša Arborio ali pa Carnaroli). Ob stalnem mešanju sem ga pražila toliko, da se je okoli vsakega zrna naredila nekakšna zaščitna maščobna ovojnica, nato pa zalila z zajemalko vroče jušne osnove. Uporabila sem divjačinsko osnovo - pač to, ki sem jo imela v zamrzovalniku. Lahko bi bila tudi piščančja ali pa zelenjavna.Ko se je vsa osnova pokuhala, sem dodala še eno zajemalko. In tako naprej, dokler riž ni bil kuhan.

Potem sem dodala bučni pire in koščke buče, ki sem jo prihranila, solila ter poprala. Umešala sem še žlico masla in veliko pest naribanega parmezana.

V ponvi sem segrela oljčno olje in na njem popekla žajbljeva liste, ki so se spremenili v nekaj krasnega, hrustljavega in v ustih topečega.

Rižoto sem postregla s parmezanovimi in žajbljevimi lističi. Poskusite jo narediti - vem, da vam ne bo žal.

Klinec - tam se v Goriških Brdih izvrstno je!

2011-10-01T22:35:00.001+02:00

Če sem pred nekaj meseci pisala o tem, kje se v Goriških Brdih dobro je, potem je tale izbor izjemen, vrhunski. To je tisto, čemur se reče domača hrana. Tega se praktično ne da dobiti skoraj da nikjer več - razen seveda doma. A včasih res paše, da se odpraviš od doma, posebej v tako lepe kraje kot so Goriška Brda in da se prepustiš razvajanju.

Tak koncept, kot ga imajo pri Klincu, je zame čista zmaga. Verjetno ne toliko v finančnem smislu, a za dušo si človek ne more želeti lepšega: krasna narava, preprost, domač ambient, po dve ali tri različne jedi in nekaj miz. Nekoč, morda, bom tudi jaz imela par mizic in vsak dan nov meni - brez stalnic. Morda!

A Klinci so znani še po nečem - po vrhunskem vinu. In kar je najboljše - to ni kar tako vino, to je Vino. Vinograde obdelujejo po sistemu biodinamičnega kmetovanja. V njihovih vinih je le minimalna količina žvepla. In povem vam, vina so odlična. Mmmmm....

Hrana pa je...prvovrstna. Takšnega mesa ne najdeš pogosto. In tudi sicer, uravnovešenost okusov, skladnost in prava mera vsega so aduti Klinčeve kuhinje. Bleki - debelejši široki rezanci - z govejimi ličnicami in čokolado - brez besed. Sta otroka pojedla vse!

Meso - fileje in roastbeefe pečejo na odprtem ognju iz trtinega lesa, kar je itak prva liga.

Tako dobre rižote z jurčki že tudi dolgo nismo jedli. Riž je bil kuhan do popolnosti in konsistenca rižote je bila zadetek v polno.

Komaj čakam, da se vrnemo, morda še bolje, da se vrneva, ko bova imela čas, da se sprostiva, usedeva in se prepustiva. Tu je vse tako v izi... otrokom je pa ob lakoti to težko dopovedati;-) Malo heca, a res si znajo vzeti čas, kar je popolnoma prav, samo da smo že mi čisto preveč leteči.

Še bomo šli v Goriška Brda! In to h Klincu!

Srnin file na korenčkovem pireju s karamelizirano šalotko s timijanom

2011-09-30T20:21:00.000+02:00

Kadar pripravljam meso, pripravljam dobro izbranega. Pa ne gre za to, da bi morala biti samo pljučna, fileji, biftki - bolj mi je pomembno to, od kod izvira, kako so ga hranili... Niti pomisliti nočem na to, kako piščanjčje farme vzgojijo vso tisto perutnino ter koliko hormonov in antibiotikov vsebuje to meso. Takšnega mesa res raje ne jem.

A ima naš "lovec" veze in poznanstva pri tazaresnih lovcih in je za svojo družino priskrbel mlado divjačino - srno. No, menda je bil srnjak, a ne bom pri teh zadevah šla preveč v podrobnosti. Skratka, prinesel je sveže, mlado in zdravo meso.

Srnin hrbet sem ločila od kosti in dobila 2 majhna fileja, ki sem ju prerezala čez polovico in tako dobila 4 manjše fileje. Potem sem meso solila in poprala ter na vročem maslu popekla z vsake strani po 4 minute. Meso sem zavila v alufolijo in pustila, da je nekaj minut počivalo, preden sem ga narezala.

Korenčkov pire sem naredila enako kot pred časom za k telečjim zvitkom. Za karamelizirano šalotko pa sem olupila majhne glavice šalotke, jih popekla na oljčnem olju z nekaj timijanovimi lističi, malo soli in popra. Prilila sem kanček vode ter jih dušila kakšnih 20 minut, da se je tekočina pokuhala, šalotke pa so karamelizirale. Princeska je rekla, da si želi, da ji enkrat pripravim kosilo iz samih takšnih šalotk, brez priloge ;-)

Ja, krožnike smo polizali do čistega.