Domač paradižnikov ketchup

Res sem paradižnikova fenica. Ne samo domač in svež, ampak tudi shranjen v raznih oblikah je nekaj, brez česar ne morem. Tako sem že lansko leto na veliko pekla paradižnik, ki smo ga potem pozimi hvaležno mljaskali z mozzarelo in pa kuhala omake, ki so nam prišle prav v dnevih, ko ni nilo veliko časa za kuhanje ali pa ko smo v zrak metali testo za pizzo.

Letos sem se odločila, da k tem dobrotam dodam še nekaj, za kar me otroka velikokrat prosita v trgovini, da naj kupim, da tako paše k pomfriju (mi ga delamo kar v pečici, skoraj brez olja) - paradižnikov ketchup. Ne bom rekla, da ni veliko dela z njim oz. da ne vzame veliko časa, a misel na to, da jima lahko ponudim nekaj, kar imata tako rada in je hkrati zdravo, brez vseh umetnih dodatkov, kile sladkorja in vseh modificiranih sranj, je vredna vsega tega.

SESTAVINE:

5 kg paradižnika

0,5 kg čebule

3 stroke česna

oljčno olje

timijan

lovorjev list

nekaj nageljnovih žbic

cimetova palčka

2 žlici sladke paprike

150 g rjavega sladkorja

2 dl jabolčnega kisa

sol

PRIPRAVA:

Na oljčnem olju sem stekleno popražila čebulo, ji dodala sesekljane stroke česna, malo pomešala ter dodala še na koščke narezan paradižnik. Vse skupaj sem dušila približno 2 uri. Nato sem s paličnim mešalnikom ustvarila pasto, ki sem jo precedila skozi veliko, gosto cedilo, da sem izločila vse paradižnikove olupke in pečke. V precejen pire sem nato dodala začimbnice (timijan, lovor, nageljnove žbice, cimetovo palčko), ki sem jih zavila v gazo in dobro zavezala z vrvico, da ne bi med kuhanjem popadale ven. Precejen in odišavljenpire sem nato na blagem ognju kuhala še kakšno uro in pol. Gazo z začimbnicami sem vzela iz pireja in na vsak liter pridobljene paste umešala vanjo 70 g rjavega sladkorja, 2 žlički soli, 1 dl jabolčnega kisa (imela sem domačega, ne preveč kislega) in žlico rdeče paprike. Vse skupaj sem nato pri srednem ognju kuhala do želene gostote - še kakšno uro. Lahko bi ga kuhala še dlje, da bi dosegla gostoto kupljenega in zgoščenega ketchupa, a se mi je zdelo škoda, da ne bi napolnila vsaj dveh manjših stekleničk.

Dobro oprane steklenice sem dala za nekaj časa v pečico, na 120 °C in nato vanje natočila ketchup ter jih takoj zaprla.

Hkrati s tem sem poskrbela tudi za nekaj omake in za moj dragi zimski caprese. In tole je nastalo iz dobrih 10 kg paradižnika - ni slabo, kaj?

Crème brûlée s figami v dišavnem rdečem vinu

Moja draga prijateljica obožuje Crème brûlée. Oni dan me je malo podregnila, da so bili časi, ko sem veliko več ustvarjala v kuhinji, ko sem večkrat povabila na kaj sladkega... Ja, priznam. Trenutno obdobje je malo manj usmerjeno v kuharsko ustvarjanje novitet in poudarka na kulinaričnih podvigih, kar pa seveda ne pomeni, da ne kuhamo in pečemo. Brez tega seveda ne gre. A je tisto nekaj več, razmišljanje o hrani in novih okusih prevzelo razmišljanje o drugih, tudi čudovitih projektih. Zato so morda objave v zadnjem času malo manj pogoste. Verjamem pa, dragi prijatelji, da to sprejemate z razumevanjem in da delite radost ob novih podvigih skupaj z mano.

Tej dragi prijateljici na ljubo sem se lotila priprave Crème brûléeja, a mi je zraven manjkalo nekaj, kar bo dalo tej, sicer zares božanski sladici, piko na i. Tako sem se domislila, da bi lahko sladke fige oplemenitila z nekaj dišavnicami in jih omehčala v rdečem vinu. Vse je bilo odlično, le količine bi lahko podvojila;-)

SESTAVINE:
5 rumenjakov
3 dl sladke smetane
1,2 dl polnomastnega mleka
60 g sladkorja (z malo vanilijevega stroka)
300 g svežih fig
1 dl dobrega rdečega vina
3 žlice rjavega sladkorja
cimetova palčka
malo pomarančne lupinice
nekaj nageljnovih žbic (klinčkov)

PRIPRAVA:

Crème brûlée sem naredila tako kot vedno, o preizkušenem receptu, ki se je do sedaj najbolje obnesel. Za figov dodatek pa sem najprej očistila in narezala fige. Te sem na hitro (kakšnih 10, 15 minut) pokuhala v rdečem vinu, ki sem mu dodala rjavi sladkor, cimet, klinčke in pomarančno lupinico. Vse skupaj, tako Crème brûlée kot tudi fige, sem dobro ohladila. Tik pred postrežbo sem seveda zgornjo plast Crème brûléeja še karamelizirala, nato pa postregla.

 

Naslednjič pa obvezno Crème brûlée iz dvojinih količin;-)

Paradižnikova juha s sirovim vložkom

 

Od prijateljice sem dobila zabojček zelenjave iz njenega vrta. Letos ima prvič svoj vrt, ki ji prinaša veliko veselja. Kako tudi ne! Ob tako okusnih paradižnikih, ki sem jih dobila od nje, bi imel vsakdo veselje obdelovati zemljo. Najboljši so bili sorte volovsko srce, ob katerih bi mirno preživela celo poletje. Nebeško dobri! Morda bi lahko kdo rekel, da jih je škoda za v juho, da bi jih bilo bolje sveže pojesti, a za dobro paradižnikovo juho so nujno potrebni dobri paradižnki. In nikakor mi ni žal, da sem jih uporabila za tole jed, saj je bila odlična. Vrhunska! Že nakaj časa sem si namreč želela narediti približek juhi, s katero sta v kuharskem dvoboju moški proti ženskam moška definitivno pokazala premoč. In ker recepta še do danes nisem uspela dobiti, sem se odločila, da naredim nek približek temu.

 

SESTAVINE
1 kg paradižnika (po možnosti domačega, mesnatega, vrste volovsko srce)
1 čebula
2 stroka česna
oljčno olje
jušna osnova ali pa voda
pol žličke sladkorja
sol in poper
1 dl suhega belega vina
3 vrste sira (od tega vsaj ena vrsta močnejšega okusa)
2 dl smetane za kuhanje
pest metinih listov
nekaj kapljic bazilikinega olja (ali pa kar oljčnega olja)

PRIPRAVA:

Paradižnike sem oprala in jih narezala na četrtine. Čebulo sem olupila in jo narezala na večje kose. Česen sem olupila. Vse skupaj sem dala v pekač, pokapljala z oljčnim oljem in pekla v pečici pri 200 °C dobre pol ure. Potem sem s paličnim mešalnikom zmešala vse skupaj (tudi sok, ki je ostal od pečenja) do gladkega. Po občutku sem dodala nekaj jušne osnove, da je nastala gostota, ki nam najbolj tekne. Po okusu sem juho dosolila in poprala ter dodala pol žličke sladkorja.

Za sirovo juho, ki se nedvomno zelo sklada s paradižnikom, sem naribala vse vrste sira (uporabila sem enega bolj nevtralnega, enega močnejšega ovčjega in parmezan) in jih stresla v zavreto vino. Vse skupaj sem dobro premešala in postopoma dodajala smetano za kuhanje. Zmanjšala sem ogenj na minimum in vsake toliko časa premešala, da je juha ostala homogena.

Za piko na i sem v možnarju strla nekaj metinih listov in jim dodala nekaj bazilikinega olja (če ga nimate, lahko mirne duše uporabite samo oljčnega - bazilikinega sem naredila tako, da sem v rahlo ogreto oljčno olje namočila baziliko in ga nato precedila - tako je ostala samo krasna bazilikina aroma). S tem sem na koncu pokapljala juho.

Zame so sladek paradižnik, kremnost sira in svežina mete zmagovita poletna kombinacija. Če vam povem, da sta juho pomazala tudi otroka, potem mi lahko verjamete, da je bila odlična. Kljub začetnim dvomom in previdnosti pri doziranju sirovega dela, sta si ob prvi žlici premislila in dodala še malo tega res okusnega vložka.

Mislite, da v teh poletnih dneh juha ne paše? Paradižnikova vam bo dokazala, da temu ni tako. Mmmm, pa dober tek!

Z ratatouille zelenjavo polnjene bučke/Zucchini filled with ratatouille vegetable

Please scroll down for English

Pri nas so trenutno najbolj aktualne bučke, paradižnik, paprika, jajčevci in česen. Tega pojemo na kilograme. Ker sem dobila od prijateljice poleg klasičnih zelenih cuketk tudi takšne krasne rumene, celo v okrogli različici, si nisem mogla kaj, da jih ne bi poskusila obdržati v tej obliki tudi za na krožnik. Tako sem se odločila, da jih napolnim. Pa še rataouille bo morda bolj privlačen na pogled našim vse bolj "metkastim" (zbirčna metka) otrokom.

SESTAVINE:
6 lepih, majhnih bučk
6 paradižnikov
1 čebula
2 manjša jajčevca
1 rdeča paprika
1 rumena paprika
3 stroki česna
bazilika
oljčno olje
soli in poper
mozzarela
malo pancete (po želji)
pinjole (po želji)

PRIPRAVA:

Dolge bučke sem prerezala čez polovico in jih previdno oizdolbla. Okroglim sem odrezala zgornji del in jih prav tako izdolbla. Sredico sem sesekljala na majhne koščke.

Jajčevca sem narezala na majhne koščke, jih položila v cedilo, izdatno posolilo in pustila stati približno 30 minut. Potem sem ju temeljito oprhala pod tekočo hladno vodo, odcedila in posušila.
V kozici sem zavrela vodo za blanširanje paradižnika. Paradižnik sem za 20 sekund potopila v krop. Nato sem ga odcedila, olupila, prerezala na pol, razsemenila ter sesekljala.
Papriki sem narezala na majhne koščke. Česen sem olupila in pretlačila. Čebulo sem drobno sesekljala.V ponvi sem segrejela olje, na katerem sem narezano čebulo in strt česen med mešanjem počasi pražila 3 do 5 minut. Na prepraženo čebulo sem stresla jajčevce in jih popekla z vseh strani. Nato sem dodala še bučke in papriko in tudi te popekla. Na koncu sem dodala še paradižnik, solila in poprala ter dušila 30 do 45 minut, da se je zelenjava zmehčala. Tik pred koncem kuhanja sem dodala sesekljano baziliko. 

Izdolblene bučke sem tako nadevala z ratatouille zelenjavo in jih naložila na pekač. Nekatere sem potresla s pinjolami in mozzarelo, nekaterim pa sem dodala malo sesekljane kraške pancete in mozzarelo, da nekateri  niso imeli občutka, da je le še eno brezmesno kosilo. Pekla sem jih v pečici pri 180 °C približno pol ure.

Pekače in krožnike smo pomazali do konca, tako da ni ostalo nič za popoldansko malico ali pa zgodnjo večerjo, čeprav bi se tole prav prileglo tudi kot hladna predjed.

 

S čem pa vi napolnite bučke ali pa drugo zelenjavo? Ste že kdaj jedli ratatouille - provansalski zelenjavni ragu? Ali pa ste morda gledali risanko Ratatouille? 

The most used vegetable at our place these days are zucchini, tomato, pepper, eggplants and garlic. We eat those vegetable in large amount. I got great yellow zucchini among the average green ones from my friend even in a round shape so I decided to keep that shape even when prepared and ready to eat. So I decided to fill them. Another reason to use those yellow zucchini in their shape was to make them more attractive to my more and more choosy children.

English version


INGREDIENTS:

6 nice, small zucchini

6 tomatoes

1 onion

2 small eggplants

1 red pepper

1 yellow pepper

3 cloves of garlic

basil

olive oil

salt and pepper

mozzarellaa

little pancetta

pine nuts (as you wish)

PREPARATION:

I cut the long zucchini at half and cautiously made the hole in them. To the round ones I cut off the upper part and made the hole as well. I chopped the core to small pieces. The eggplants were cut to small pieces as well, and then put into the strainer. I put on some salt and left them there for about 30 minutes. Then I thoroughly washed them with cold water, drained them and then dried.

I boiled the water in the bowl to blanch the tomatoes. I put the tomatoes under the boiled water for 20 seconds and then I drained and peeled them. They were cut into the halves and I took away the seeds. At the end I chopped them into small pieces. I cut the peppers in small pieces as well. After the garlic was peeled I squeezed it. The onion was chopped and put onto the oil which was already hot in the bowl. I added the garlic and cooked everything for about 3-5 minutes. Then I added the eggplants, which were fried all around and after that I added the pepper and zucchini and fried them as well. At the end I put in the tomatoes, salt and pepper and cooked everything slowly for about 30-45 minutes, so that the vegetables got soft. Just before the end I added the basil.

I filled the holed zucchini with the ratatouille vegetable and put them onto the tin. Some of the zucchini were covered with pine nuts and some with sliced pancetta and mozzarella so that some of the family members didn’t get the feeling that there was “another” meatless lunch.

Borovničev sladoled

Letos je z borovnicami bolj slabo. Pravijo, da so v času cvetenja pomrznile. Kakšna škoda! Nekaj pa se mi jih je kljub vsemu uspelo priboriti - brez borovničevega džema v zimo ne gremo. Na varnem je tako že nekaj kozarcev te dobrote, ki nam pozimi popestrijo kakšen jogurt ali pa kruh, namazan s kislo smetano in tem nebeško dobrim temnim namazom. Nekaj jih je še ostalo, tako da sem lahko enkrat naredila tudi sladoled in borovničev zavitek - borovnice na kvadrat. Sladoled je enostavno pripraviti in zanj ne potrebujete niti 5 minut dela - okus pa je pravi.

SESTAVINE:
400 g borovnic
1 dl smetane
3 žlice sladkorja

PRIPRAVA:
Vse sestavine sem zmlela v gladko maso in jo dala za pol ure v avtomat za pripravo sladoleda. Po pol ure je bila zmes kremasta, a še vedno premalo namrznjena za delanje kepic, zato je romala v zamrzovalnik še za dodatne pol ure. Tisti, ki imate radi tekoč sladoled bi ga lahko sicer že takoj jedli, a meni je ljubši tisti, malo bolj zamrznjen, ki se ne stopi prehitro.

 

Seveda je odveč dodati, da takšnega borovničevega sladoleda ne dobiš nikjer, kjer ga prodajajo po dober evro zvrhano kepico. To je pravi borovničev okus, s povsem naravnimi sestavinami.

Upam, da še pade kakšen dodatni kilogram - pa ne na meni, borovnic sem mislila;-) Poznate koga, ki jih nabira in prodaja? Letos?