Pečen piščanec z limono, timijanom in česnom

 

Fantastično kosilo, brez umazane posode, brez prižganega štedilnika, brez velikega vložka - sploh časovnega. Rezultat pa -  pravljica. Še posebej, če imate možnost kje dobiti domačega piščanca kot je bil tale moj. Domači piščanci imajo namreč bolj čvrsto meso in so veliko bolj okusni. Priporočam, da vsaj enkrat okusite razliko. A tudi sicer je tale recept odličen za prav vsakega piščeta - tudi ptujskega.

SESTAVINE:

1 piščanec, razrezan na kose

2 limoni

nekaj vejic timijana

glava česna

oljčno olje

sol 

1 kg mini mladega krompirja (po želji)

PRIPRAVA:

Pekač sem na rahlo pokapljala z oljčnim oljem in nanj najprej naložila neolupljene mini mlade krompirčke. Ta del lahko izpustite, a krompir ima zaradi piščenčjega soka odličen okus. Na krompir sem naložila kose piščanca, ki sem ga dobro solila. Med kose piščanca sem naložila neolupljene stroke česna in na četrtine narezane kose limone ter vejice timijana. Vse skupaj sem pekla v pečici, segreti na 200 °C približno 1 uro.

 

Ne morem vam opisati, kako okusna, sočna in aromatična je bila tale pojedina. Krasna! Zdaj bomo verjetno nekaj časa piščanca jedli na ta način, tako da verjetno kakšnega novega recepta iz te vrste mesa nekaj časa ne bo;-)

Še namig za zelenjavno prilogo: sladkorni grah, dušen na maslu - čista zmaga! O, kako nam je lepo, ko se takole razvajamo. Pa vi? Se tudi vi znate razvajati z dobro hrano? Si privoščite dobra, kakovostna živila ali vam izvor živil ni pomemben?

Limonina panna cotta z meto

Osvežilna in letnemu času primerna sladica. Enostavna za pripravo, še bolj za pojest.

SESTAVINE:
600 ml asladke smetane
150 ml mleka
8 listov mete
5 listov želatine
60 g sladkorja
naribana lupinica 3 bio limon
malo Cointreuja (pomarančnega likerja)

PRIPRAVA:

Smetano in mleko sem dala v kozico skupaj z lističi mete in segrela do vretja. Potem sem nekoliko zmanjšala ogenj, toliko, da je tekočina rahlo vrela kakšnih 5 minut in se je vse skupaj pokuhalo za tretjino. Medtem sem v hladni vodi namakala liste želatine. Kozico sem odstavila in v smetano umešala sladkor, limonino lupinico in pomarančni liker. Na koncu sem dodala še dobro ožete liste želatine in premešala, da se je vse skupaj stopilo. Smetanasto zmes sem natočila v 6 manjših skodelic in jo v hladilniku hladila kakšne 4 ure - toliko, da se je strdila.

Panna cotto lahko previdno zvrnemo na kronik in jo po želji še dodatno okrasimo, kot je na primer tu na sliki okrašena z domačim jagodičjem (malinami, ameriškimi borovnicami in murvami) ter obvezno z listi mete, ki so poskrbeli, da ima tale pana cotta zares osvežilno noto.

Lahko pa jo pustite tudi v skodelicah in se posladkate brez dodatnega dela.

Kaj se pa vam od sladkega najbolj prileže v teh vročih poletnih dneh?

Brusketa z omleto iz špargljev in chorize

Takole - počasi je prišel čas, ko se bomo morali posloviti od špargljev. Jedli smo jih v tisoč in eni različili: Špargljevi solati s kifeljčkom in mladim grahom, špargljevi solati s češnjevcem in jajcem, špargljevi juhi, pa v kombinaciji z lososom in poširanim jajcem, s citrusovo omako Hollandaise,  kot prilogo s šampinjoni in porom, pa gratinirane, pa v suffleju in celo v kombinaciji z jagodami. Sedaj pa prihajajo nove vrste sveže zelenjave, ki bodo bogatile naše jedilnike vse do pozne jeseni.

Tole omleto sem pripravila kot malo bogatejšo malico ali z zahodnjaškimi besedami povedano kot "lunch". Bili smo ravno toliko lačni in pred nami je bilo še kar nekaj časa do naslednjega obroka, da bi bil kakšen kos sadja premalo. Jajca so vedno pri roki, kruh (v običajnih gospodinjstvih) tudi, za špansko klobasico Chorizo pa vam tudi svetujem, da imate vedno eno pri roki, saj lahko z njo popestrite številne jedi, ki dobimo popolnoma drugačen okus.

SESTAVINE:
4 jajca
šopek špargljev
polovica chorize - španske klobase
nekaj kosov kruha
malo trdega kozjega sira (ali pa katerega drugega)
žlica masla
oljčno olje
sol in poper

PRIPRAVA:

Na oljčnem olju sem na hitro popekla na koščke narezane šparglje in jim dodala narezano chorizo. Vse skupaj sem še na hitro popekla, da se je tudi klobasa malo obarvala. V ponev sem nato vlila umešana jajca in jih popekla, da so zakrknila. Jed sem solila in poprala in jo naložila na popečene rezine kruha, ki sem jih na tanko namazala z maslom. Po vrhu sem naribala še malo trdega kozjega sira. Bruskete so se nam kar topile v ustih.

Sesekljana poletna solata

 

Tudi hrustljava zelena solata se dobro poda k paradižniku in olivam. Pravzaprav odlično. Kot nalašč za vroče dneve, ki so pred nami. Osvežilna, lahka in okusna. In hkrati nekoliko drugačna. Mi ponavadi zeleno solato jemo natrgano na večje liste in prelito s polivko iz bučnega olja in jabolčnega kisa. Tale pa je na drobno sesekljana in v družbi paradižnika (slovenskega Lušta seveda) in v olje vloženih oliv zaslužila preliv iz odličnega goriškega oljčnega olja in balzamičnega kisa. Ni vsako oljčno olje enako dobro. Pravzaprav obstajajo tudi velike razlike. Celo pri enem pridelovalcu in isti sorti oljk, so lahko letine zelo različne. Lanska sorta - Belica - je našemu pridelovalcu oljčnega olja prinesla naziv prvaka. In zasluži si ga.

SESTAVINE:
glava hrustljave zelene solate
4 paradižniki
ducat oliv, vloženih v olje
oljčno olje
balzamični kis
nekaj lističev sveže bazilike
sol

PRIPRAVA:
Vso zelenjavo in baziliko sem drobno sesekljala in jo prelila s prelivom iz oljčnega olja, balzamičnega kisa in soli ter dobro premešala.To je vse. Ni več kaj dodati;-)

 

Res se je prilegla kot pozno kosilo oz. zgodnja večerja - seveda na terasi, obsijani s težko pričakovanim sončkom. Želim vam čudovit, s soncem začinjen vikend!

Namaz iz dimljene postrvi

Tale namaz je pripravljen v par minutah in sestavine zanj imamo lahko vedno pri roki. Otroka ga obožujeta in sta povsem zadovoljna, ko jima v trgovini ob polici z raznimi Rio mare patteji, ob katerih se jima pocedijo sline povem, da bom naredila jaz še boljši namaz. Takoj je konec prigovarjanja: "Mami,a kupiš tole iz reklame?" Prerpičana sem, da je domač namaz bistevno bolj okusen, vsekakor pa bistveno bolj zdrav.

SESTAVINE:
300 g fileja dimljene postrvi
150 g namaza iz svežega sira ala Philadelphiia
3 žlice kisle smetane
1 žlička dijonske gorčice

PRIPRAVA:

File ribe sem nadrobila na manjše kose in jih skupaj s kislo smetano ter s pomočjo paličnjaka spirirala v gladko maso. Jaz rada pustim še kakšen košček ribe, da je vse skupaj videti še bolj pristno. Potem se umešala še namaz iz svežega sira in gorčico. Soli niti ni bilo potrebno dodajati. To je vse. Večerja je lahko na mizi v 5 minutah.

Če tole ni tako enostavno, da se ne izplača kupovati industrijskih namazov, potem pa res ne vem, kaj je. Ste ga že poskusili? Morda pa kakšnega tuninega?

Goveja juha

Klasična juha, ki jo Slovenci radi jemo za nedeljsko kosilo - goveja juha. Juha vseh juh. Lahko je z rezanci, žličniki, cmočki, ribano kašo, fritati ali pa kar z zelenjavo in nekaj mesa. Uporabna tudi odlična jušna osnova marsikatere druge jedi. Pri nas jo, v čisti obliki, nepredelano naprej, jemo parkrat na leto, ko se nam jo resnično zahoče. Ne predstavljam si, da bi jo jedla vsak teden. Kljub odličnemu okusu - dolgčas. Zato pa se jo takrat, ko se jo lotim, lotim toliko bolj z občutkom, spoštovanjem in veliko mero zbranosti. Nikoli mi ni bilo namreč jasno, kako so lahko juhe, v katerih se kuha kos govejega mesa in nekaj jušne zelenjave tako različne. Lahko so odlične, lahko pa tudi povsem zanič. V naši družini je mojstrica kuhe govejih juh vsekakor moja oma, zato sem se po neki povsem jasni logiki, želela kuhanja goveje juhe naučiti od nje. Sicer se ji še vedno nisem približala, a lahko rečem, da sem že skoraj zadovoljna z mojim izdelkom. Celo več, poskusila sem tudi s kuho prave, močne, dunajske goveje juhe, a o tem več prihodnjič. Danes, na dan pred nedeljo, se lotimo odlične goveje juhe kot jo naredi moja oma.

SESTAVINE:
1 kg govejih prsi (tudi iz govejega repa je odlična)
3 rahle kosti
3 korenčki (super, če je vmes tudi kak rumen)
kos pora
manjši kos gomoljne zelene
2 večji cvetki cvetače
košček rumene kolerabe
korenina peteršilja
manjša rumena čebula ali šalotka (z olupkom)
strok česna (z olupkom)
peteršilj
luštrek (mora bit')
poper v zrnu
žafranika
muškatni orešček
sol
pol lovorjevega lista
1 nageljnova žbica

PRIPRAVA:

Najprej sem oprala meso in kosti, vse skupaj položila v večjo posodo za kuhanje, v katero sem natočila 3 l hladne vode. Potem sem pustila, da je voda zavrela, nato pa ogenj močno zmanjšala, da je jua še komaj opazno vrela. Z vrha sem pobirala pene, ki so se delale med kuho. Po kakšne pol ure kuhanja sem dodala vso oprano zelenjavo in začimbe, razen soli. Vse skupaj sem kuhala še dobro uro in pol. Potem sem juho še solila. Preden sem jo precedila, sem jo pustila kakšne 10 minut stati, da se je zbistrila in umirila. 

Najrajši jo postrežem čisto, z malo korenja in mesa - en razlog je seveda to, da ne smem jesti glutena. Sicer pa imam oz. sem imela najrajši gvejo juho z domačimi, kot las tankimi in kot sonce rumenimi rezanci. 

 

Če boste juho pojedli vso naenkrat in je ne hranili v hladilniku več dni, jo lahko izboljšate tudi tako, da med kuho vanjo dodate kos parmezanove skorje. Ta da juhi posebno odličen okus. A v tem primeru ne svetujem, da jo predolgo hranite, saj lahko zakisa.

Ne veste kam bi zmesom? Z dobrim, sočnim koncem mesa iz juhe se lahko posladkate za večejo. V kombinacji s hrenom, jabolki in kislo smetano je to nesramno dobra večerja.

 Jaz govejo juho vedno naredim en dan prej, torej na soboto zvečer in jo čez noč držim na hladnem. Tako lahko naslednji dan z vrha poberem vso odvečno maščobo in ohranim samo odličen okus juhe.

Kakšne so pa vaše skrivnosti priprave domače goveje juhe?

Dunajc in pomfri - da vas malo presenetim

Prav ste prebrali! In to je bilo za naše sobotno kosilo. Pripravljeno doma. Brez glutena. Brez friteze. Brez navadnega olja iz plastenke. A kljub temu z veliko okusa in teka.

Na splošno res nisem za tovrstne menije, a roko na srce dunajc je ena klasika, ki ni zaslovela po svetu kar tako. Po eni strani sem se za to objavo odločila zaradi tega, da pokažem nekaterim prijateljem, kolegom, sodelavcem in še komu, da tudi pri nas jemo "normalne jedi", po drugi strani in predvsem pa zato, da preiskusim in pokažem, da lahko kdaj pa kdaj kaj takšnega pojemo tudi tisti, ki imamo kup enih omejitev pri izbiri živil in smo zato prikrajšani za marsikatero jed. Seveda pa je bil to v resnici produkt ene tistih posebnih želja, ki me v zadnjih mesecih napadajo kot strele z jasnega. Kaj čmo, takle mamo! 

SESTAVINE:
zelo tanki telečji zrezki (stegno)
2 jajci
100 g polnozrnate riževe moke
100 g brezglutenskih drobtin
oljčno olje
sol in poper
1 kg mladega krompirja

PRIPRAVA:

Z zrezkov sem porezala vso maščobo in žilice in jih malo potolkla, solila in poprala. Potem sem jih po ustaljenem postopku povaljala v moki, jajcu in drobtinah in na koncu otresla morebitne odvečne drobtinice.

Krompir sem samo dobro oprala in ga narezala na palčke kar z olupkom. V olupku se namreč skriva veliko vitamina C ter tudi kalija, fosforja, cinka in železa. Razporedila sem ga na pekač s peki papirjem tako, da je imel vsak dovolj prostora in ni bilo "prerivanja" ter rahlo pokapljala z oljčnim oljem. V pečici, segreti na 220°C sem ga pekla približno 25 minut. Ta čas sem v veliki posodi z oljčnim oljem (približno za prst na debelo ga je bilo) popekla dunajce.Po peki sem jih samo še za hip odložila na papirnate brisače, da so vsrkale odvečno maščobo in potem smo se jih lotili.

Bila sem zelo presenečena, da so bile brezglutenske odejice prav tako okusne kot originalne. Princeska se je med paniranjem še nekaj zmrdovala, ko je izvedela, da gre za riževo moko in "posebne" drobtine, a ko je zrezek poskusila, si je takoj premislila in snedla še kakšrnega za povrhu. Tudi korenjak je bil zadovoljen, saj konec koncev je bil to res praznik - takšnega kosila pri nas še nismo jedli;-)

In pomfri, pečen v pečici brez maščobe je prav tako odličen, če ne še veliko boljši kot kakšen gostilniški iz zamrzovalnika.

Verjamete?