Prvi (mini) piknik/First (mini) barbecue

 

Please, scroll down for English

Vsako leto na pomlad, ko pridejo na obisk sončni in topli dnevi, se začne sezona piknikov. Diši in kadi se od vsepovsod. Tudi od nas. A letos je nekaj čudnega v zraku. Ali pa pri nas. V naših urnikih. Šele konec maja smo zakurili v kaminu in posedeli zunaj na terasi ter se mastili s piknik dobrotami. Upam, da se bo zato sezona pri nas zavleka pozno v jesen. 

Piknik jedi je nebroj. Od čevapčičev, pleskavic, ražnjičev, kotletov, perutničk, rib, sira za žar, pečenega krompirja , zelenjave in solat do vseh sort izpeljank iz teh ter še veliko drugih jedi. Zato je meni fino, da je vsak piknik nekoliko drugačen - vsaj z drugačnimi prilogami ali pa solatami.

Pri nas so se tokrat pekli jajčevci, iz katerih sem naredila zvitke, ki sem jih nadevala z mladim kozjim sirom, skuto, česnom, pinjolami in meto - noro dobro - jaz ob tem ne potrebujem prav nobenega mesa. Pa še enostavno se pripravi.

Na žaru je žar majster spekel tudi nekaj špargljev, ki sem jih zavila v slanino ter rdečo papriko in bučke. Nobena umetnost in nič novega - paše pa.

K pečeni zelenjavi se je zelo prilegel nadev, ki je ostal od zvitkov iz jajčevcev.

Od mesa smo tokrat imeli samo teksaško marinirana svinjska rebra - pa še ta so ostala ob tako bogati in okusni spremljavi.

Od solat sem pripravila paradižnikovo (seveda iz slovenskega paradižnika) s šparglji, redkvicami in krešo - osvežilna in sočna različica.

Druga solata pa je bila bolj nasitna in bolj konktretna - ta je bila zame zmagovalna. Resnično nisem potrebovala nobenega mesa. Mlad krompir, kuhan z olupi in odet v polivko iz majoneze, kisle smetane, dijonske gorčice, oljčnega olja in belega balzamičnega kisa, začinjen s soljo in poprom. Poeg njega pa hrustljave kisle kumarice, sesekljane kapre in sesekljana kreša. Mmmm, tole bomo zagotovo še jedli.

Tudi na te zvitke ne smem pozabiti - so nepozabni. Zadimljeni malancani, ki so se med pečenjem zmehčali in postali nesramno okusni so ovili nadev iz mladega kozjega sira, skute, česna in praženih pinjol ter sesekljane mete, so razvajali naše brbončice, ki so hotele še in še. A kaj ko želodček vsega tega, kar si oči želijo, ne zmore. Zato bomo kmalu piknik ponovili - zagotovo s kakšno novo idejo in novimi spoznanji ter v novi družbi.

 

Po čem pa pri vas največkrat diši na piknikih?

English version

Every spring, when the first sunny and warm days say hello, the season of barbecues begin. There is smell and gas from everywhere. From our place as well. But this year there is something strange going on. At least at our place. In our schedules. We managed to put fire in the fireplace only at the end of May. We sat outside and ate the barbecue goodies. I hope that the late start in spring will lead to the late one in autumn.

There is plenty of barbecue food. From roasted pork, chicken wings, hamburger, cevapcici, fish, grilled cheese, grilled potato, vegetable and salad all possible varieties and many other dishes. That is why I like every barbecue a little different. At least with different side dishes or salads.

At our place we had eggplants grilled and then rolled filled with young goat cheese, curd, garlic, pine nuts and mint – awesome - I don't need any meat beside that dish. And it's easy to prepare.

At grill my grill master grilled some asparagus that were rolled in bacon, red pepper and zucchini. This is not something new and no specialty, but it tastes well.

Beside the grilled vegetable I prepared the stuffing that I used at eggplants.

We enjoyed the taste of marinated pork ribs in Texas way, but with all those dishes we did not eat them all.

I prepared tomato salad (from Slovenian origin, of course) with asparagus, radish and cress – fresh and juicy variety.

The other salad was more filling and concrete. It was the winning one in my opinion. I really did not need any meat at all. Young potato, boiled with skin and flavored with the sauce of mayonnaise, sour cream, Dijon mustard, olive oil and white balsamic vineyard, spiced with salt and pepper. I added pickles and chopped capers and cress. Mmmm, we will eat that again, I promise.

I mustn’t forget these rolls. They are unforgettable. Smoky eggplants that got softened during baking became “rudely” tasty and they wrapped the filling made of goat cheese, curd, garlic and roasted pine nuts and chopped mint and together they spoiled our palate that wanted more and more. But the stomach was too full of all these food and it wasn’t able to eat everything that our eyes wanted. So, soon, we are planning to repeat the barbecue – surely with something new and in another company.

What is your favorite thing at your barbecue?
 

Pečena jajca po florentinsko/Eggs Benedict

(Please scroll down for English)

Špinača je bogata z antioksidanti in antagonisti raka. Vsebuje vitamine A, B1, B2, B6, C (več kot pomaranče), E, K, folno kislino in niacin, balastne snovi, kalij, kalcij, magnezij (špinača je po vsebnosti vodilna), železo, jod, natrij, fosfor, beljakovine, ogljikove hidrate itd.

Vsebuje štirikrat več beta karotena in trikrat več luteina kot brokoli, hkrati pa le 0,3 % maščob. 100 gramov rastline vsebuje le 20 do 32 kalorij. Zaradi svoje vsebnosti vitaminov in folne kisline je zelo primerna za nosečnice - a pozor, špinače nikoli ne pogrevajte, saj se takrat začno izločati nekatere škodljive snovi.

Tale kombinacija z jajcem in nežno mozzarelo je odlična tudi za manjše otroke, saj dobi jed en tak, otrokom  prijazen okus.

SESTAVINE:
400 g sveže mlade špinače
4 jajca
žlička masla
150 g mozzarela
4 žlice kisle smetane
sol in poper
muškatni orešček

PRIPRAVA:

Ognjevarne posodice sem namazala z maslom. Pečico sem segrela na 200 °C. Špinačo sem dobro očistila in oprala ter jo na hitro v velikem loncu segrela, da je upadla. Nisem dodajala nobene vode, saj je bila špinača nekoliko vlažna že od pranja. Vse skupaj je trajalo samo par minutk - vmes sem špinačo le premešala, da so upadli tudi zgornji listi. Potem sem špinačo dobro odcedila in ožela, da sem izstisnila čim več tekočine. Malo sem jo solila in poprala, nato pa razprostrla po skodelicah tako, da je nastalo v sredini gnezdo, v katerega sem dala jajce. Okoli jajca sem razporedila nekoliko mozzarele in po vrhu nanesla še malo kisle smetane. Vse skupaj sem potresla še z muškatnim oreščkom in pekla v pečici 12 minut. Nosečnicam priporočam še kakšno minuto več zaradi jajca, da se dodobra prepeče.

 

Odlična, uravnotežena in v trenutku pripravljena večerja, polna vitaminov in  koristnih snovi.

Kako se vam zdi?

English version

Spinach is rich with antioxidants and antagonists of cancer. It has all important vitamins; A,B1,B2,B6,C (even more than oranges), E, K, folic acid and niacin, fiber, potassium, magnesium (spinach is the leader concerning the amount of it), iron, iodine, sodium, phosphor, proteins, carbohydrates etc. It has over four times more beta carotene and three times more lutein than broccoli and a little, only 0, 3% of fat. 100g of spinach has only 20 to 32 calories. It is recommended in pregnancy due to all those vitamins and folic acid, but caution, spinach can never be reheated, because in that case it can eliminate some of harmful substances.

This combination with egg and soft mozzarella is perfect even for small children as the dish gets its nice, children- friendly taste.

INGREDIENTS:
400 g fresh young spinach
4 eggs
1 tea spoon of butter
150 g of mozzarella
4 table spoons of creme fraiche
Salt and pepper
Muscat nut

PREPARATION:
I put some butter to fireproof ceramic pots. The oven was heated to 200°C. Spinach was well washed and I heated it quickly in a large pot so that it came down. I didn’t put in any water as the spinach was a little wet since the washing. This only lasts for few minutes – during that time, just stir the spinach so that the upper leaves get down as well. After that I drained the spinach pretty well so that all the liquid was removed. I put in some salt and pepper and then expand the spinach at the small cups so that in the middle there was a small nest in which I put the egg. Around the egg I put some mozzarella and above a little sour cream. At the end I added some Muscat nut and baked in the oven for 12 minutes. I recommend baking for some minutes more to the pregnant women due to the well baked egg.
Excellent and balanced dinner, which is ready in a minute and is full of vitamins and useful things.

What do you think?

Naš najljubši tapas bar v Barceloni/Our favorite tapas bar in Barcelona

(Please scroll down for English)

Pa dajmo še malo o Barceloni. Malo zato, ker se je lepo spominjati teh počitnic v vsakodnevnem kaosu, ki ga živim, odkar smo se vrnili domov, malo pa tudi zato, ker je še toliko vsega za povedati o dobri španski hrani - predvsem tapasih.

Naš najljubši kraj, kamor smo v sedmih dneh raziskovanja Barcelone zavili kar trikrat, je bil zagotovo El Vaso de Oro - tapas bar ali pivnica, kakor lokal poimenujejo sami. Sicer nič kaj posebnega na prvi pogled, a že na drugega, se zaljubiš vanj. Vedno nabito poln, pretežno z domačini. Lokal deluje kot neka ladja, na kateri strežejo in kuhajo samo moški - mornarji, a ti obvladajo svoj posel. Sedeti je možno praktično samo ob šanku, kar je super, saj lahko ves čas opazuješ, kaj tvoj mornar počne s hrano, ki bo pristala na tvojem krožniku.

 

Španska tortilija - omleta - je ena tistih stvari, ki jo pri nas doma nikoli ne jemo, čeprav niti ne vem, zakaj. Je okusna, nasitna in čisto spodoben obrok ob skledi sveže solate. Kot prigrizek pa je zame sploh super, saj jo je fino poskusiti in se je hkrati ne preveč najesti. Vsaj za moj okus. Morda zaradi jajc. Mi je pa zelo všeč kombinacija s krompirjem.

Tudi Španci imajo svoje krvavice, svoj Black pudding. In to ne kar nekaj. Tale zadeva je bila najboljša možna variacija te, zame ne preveč priljubljene jedi. Nikoli še nisem jedla tako dobre. Krasna je bila. V kombinaciji s sladko praženo čebulo pa neprekosljiva.

In v tem baru smo jedli tudi najboljše olive na svetu. Brez heca! Jaz sicer obožujem olive, posebej tiste, ki so vložene v olje, ne v slanico, a tele so bile zmagovalne. Nebene grenkobe, nobene slanosti, kislosti in kar je še tega. Preprosto odlične. Celo princeska, ki sicer oliv ne je, je želela, da naročimo še eno porcijo;-)

In kaj je tole? Ruska solata v Španiji. Verjetno se še komu zdi čudno, da v vsakem tapas baru v Španiji ponujajo Rusko solato, a ko sem iskala razlog za to, sem našla samo razlago, da jim je ta solata, ki jo je sicer izumil neki Rus, strašno všeč in so iz nje naredili neko svojo varianto. Res je odlična. Kombinacija krompirja, tune in majoneze - morda se sliši preveč nasitno, močno, bljaki, a v resnici je zelo okusna. Smo jo pa jedli še v nekem drugem lokalu, pa je bila tale v Vasotu veliko boljša.

In še klasična krompirjeva solata, a zelo zelo okusna. Dolgo je že nisem jedla in mi je morda priklicala v spomin dobre stare čase, ko smo ob petkih doma jedli ocvrtega osliča s krompirjevo solato, a kakorkoli, zelo se je prilegla. Celo obljubila sem si, da jo v kratkem,doma pripravim tudi mojim dragim.

 

Zame najboljši tapas - ocvrte zelene mini paprike z maldonsko soljo, s katero precej razsipno ravnajo. Morda sem jaz plačala več, ker so me seveda na tržnici takoj zavohali, da sem turistka, a meni se zdi 5 EUR za 100 g soli veliko.

Ocvri andaluzijski baby lignji so bili menda odlični. Mehki in zelo okusni. 

 

In še en azelo značilna jed - patatas bravas - ali ocvrti krompirček s čilijevo omako in majonezo, zmešano s kislo smetano. Dobra kombinacija, ni kaj.

Ko takole z distance gledam na jedi, ki smo jih jedli v Barceloni, se mi zdi vse tako kalorično, mastno, ocvrto in nezdravo. Pa vendar me ni tam nikoli bolel želodec, pekla zgaga ali kaj podobnega. Očitno so za te težave doma res krive še druge primesi in ne samo hrana - stres je tisti, ki nas bo pokopal. Če se bomo seveda prepustili temu noremu tempu in pritiskov od tu in tam. Jaz bom kmalu rekla "stop"!

Raje pojem nekaj dobrega, sem v dobri družbi in občudujem drugo, krasno stran tega našega sveta. Pa vi?

English version

Let’s talk about Barcelona for a while. It is great to remember this vacation in everyday chaos that is going on ever since I am back, and there is also so much to tell about good Spanish food – especially tapas.

Our favorite place where we kept returning in our 7-day-trip was absolutely El Vaso de Oro – tapas bar or could also be called bar, as it is known there. It’s nothing special at the first glance, but then in a moment you fall in love with it. It is always full, mostly there are local people hanging there. It looks like a ship where there are only men serving and cooking – sailors that really handle their work. It is only possible to get a sit at the bar-bank, which is great by the way, because it gives you the opportunity to observe what the sailor does with the food that is going to end up on your plate.

Spanish tortilla – omlette – is one of the things that we don't eat at home. I don't really know why. It is tasty and fitting and together with a great bowl of salad it makes a pretty nice meal.  As a snack it is even better for me, because it's nice to try it and at the same time not eat too much of it. Maybe because of the eggs. Although I love the combination with potatoes.

Spanish also have blood sausages, their Black pudding, but it is not just something. It was the best variety of this, in my opinion not too popular dish. I’ve never tasted so delicious one. With the combination of sweet fried onion it was uncompetitive.

We also tasted the best olive in the bar. No kidding. The best ones. I love olives, especially the ones that are put in oil, not in the salt, but these ones were really THE ONES. No bitterness, no saltiness, sourness etc. Simply delicious. Even the princess who doesn't eat olives wanted another portion of them. ;)

And this? Russian salad in Spain. Probably we were not the only ones who found that strange, serving Russian salad in Spanish bar. But the only explanation I came up with was that they just love this salad that had been invented by a Russian guy. They added their style and made it perfect. Combination of potatoes, tuna fish, and mayonnaise – maybe it sounds too fitting, strong, but truly it is very tasty. We tasted it in another place as well, but this one here in Vaso, was better.

And the classical potato salad, but very, very tasty. I haven’t eaten it for a long time and maybe it brought nice memories, good old times, when we had eaten it on Fridays together with fried hake. I even made a promise to myself that I am going to make it at home to my dear ones. 

The best tapas in my opinion – fried green little peppers with Malden salt, which is used in large amounts. Maybe I paid more at the market because they immediately figured out I was a tourist, but 5 EUR per 100g of salt is a lot, I think.

Fried Andalusian baby squids were excellent, well at least I’ve been told so. Soft and tasty.


And another typical dish – patatas bravas – or fried chips with chili sauce and mayonnaise mixed with sour cream. Excellent combination, no doubt!

When I look at the dish that we tried in Barcelona, I found them all full of calories, fatty, fried and unhealthy. But I never had a stomach ache, pekla zgaga or anything else. Obviously there is something else to be blamed for the pain, not just food – stress is the thing that will bring us all down. If we let it get to us, of course. I would soon say stop to all of the pressure from everywhere.


I rather eat something tasty, or hang out and admire the other part, the beautiful one, of the world. What about you?

 

Testenine s kozicami in češnjevimi paradižniki

Kako smo zadnje čase vsi lačni, ko pridemo iz službe in ko končamo z vsemi popoldanskimi obveznostmi: nogomet, odbojka eden, odbojka drugi, glasbena eden, glasbena drugi, orkester, planinci, tekme, rojstni dnevi, trgovina, roditeljski sestanki, govorilne ure, nastopi... Še dobro, da smo dobro organizirani, da nam uspe vse to uskladiti - celo takrat, kadar je eden od naju na službeni poti ali kakšnih sestankih.

In ko pridemo domov utrujeni, lačni, je dobro, da zna mama nekaj na hitro skupaj zmetati in po možnosti nekaj takšnega, kar je všeč vsem - sicer sem takoj obsojena na najmanj dva različna menija, kar pa spet terja svoj čas. In tole je ena takšnih jedi, ki se jo otroka vedno razveselita, midva se pa tudi ne pritožujeva. Celo jaz sem zase odkrila rezance brez glutena, ki so okusni, nimajo čudnega vonja po kemikalijah in so samo iz koruzne moke. Pa še hitro je pripravljeno.

SESTAVINE:

300 g kozic

200 g češnjevega paradižnika

1 čebula

2 stroka česna

3 žlice smetane

parmezan

oljčno olje

sol in poper

PRIPRAVA:

Najprej pristavim vodo za testenine. V našem primeru sta to dve ločeni posodi, saj se v eni kuhajo navadni, v drugi pa brezglutenski rezanci. Potem v kozici na malo olja na hitro posteklenim čebulo, česen, dodam na četrtine narezane paradižnike in jih nekoliko podušim. Po nekaj minutah dodam še kozice (če imate zamrznjene priporočam, da jih predhodno odtalite, da se izloči vsa tista tekočina), solim in popram ter vse skupaj na blagem ognju kuham še dobrih 5 minut. Vrelo vodo solim in dam kuhati testenine po navodilih proizvajalca. Ko so kuhane al dente, jih odcedim in takoj zamešam v omako, ki sem ji pred tem dodala še malo smetane, ki se odlično poda k paradižnikom in rakcem. Počakam kakšno minutko, da testenine vpijejo še nekoliko omake in tako postanejo še okusnejše. Ko jih nadevam na krožnike, jih potresem še z naribanim parmezanom.

Ko tole pišem, ni niti približno čas za hranjenje, pa sem kljub vsemu postala zelo lačna;-)

Kaj pa vi pripravite za kosilo, večerjo ali kočerjo čez teden, kadar ni veliko časa za usvarjanje?

Šparglji s šampinjoni in porom / Asparagus with leek and champignons

Please, scroll down for English!

Objave o slastnih kulinaričnih podvigih v Barceloni še pridejo na vrsto, a povem vam, da je ni čez domačo hrano. Seveda paše jesti zunaj in okušati nove, drugačne jedi, a se vedno znova z veseljem in užitkom vračam k domačemu štedilniku, kjer ustvarjam moje jedi. Ugotovila sem, da mi to tako veliko pomeni zato, ker točno vem, od kod prihajajo sestavine, na kakšen način so pripravljene in nenazadnje tudi v kakšnih okoliščinah. S tem mislim predvsem na higieno rok, pribora, posod, serviet in še česa. Pa ne da bi bila tako strašno občutljiva, a je dober občutek, ko veš, kaj in kako si pripravil jed.

Tako sem na primer od prijazne sovaščanke, pri kateri sem kupovala rože, dobila krasen domač por, po šparglje pa sem skočila nekaj kilometrov stran in nekaj metrov višje, stran od cest in onesnaženja. Tudi roastbeef, ki sem ga v trakovih popekla za k špargljem sem dobila od prijateljice, ki mi je prijazno ponudila odkup domačega mesa - in krava je bila vajena samo pašnikov in proste reje. Če to ni krasen občutek!

SESTAVINE:

šopek špargljev

velik por

250 g šampinjonov

3 stroke česna

oljčno olje

sol in poper

PRIPRAVA:

Por sem dobro očistila in prerezala po dolgem čez polovico, nato pa še enkrat obe polovici na pol. Potem sem te polovice na krajši strani narezala na pol centimetra velike kose. Na oljčnem olju sem najprej prepražila por, nato pa dodala narezane šampinjone, ki sem jih pred tem dobro očistila oz. tudi olupila zgornjo kožico. Gobe sem skupaj s porom pražila, jim dodala sesekljan česen, še na hitro popražila, nato pa dodala še narezane šparglje in vse skupaj na hitro popražila - toliko, da so še šparglji malo omehčali, a kljub vsemu ostali čvrsti na ugriz. Jed sem še solila in poprala.

K zelenjavi sem postregla na trakce narezan in popečen roastbef in veliko skledo zelene solate, ki sem jo ravno tako dobila od prodajalke rož. To pa je bil nakup in pol! Pa tudi kosilo in pol;-)

Kje pa vi najraje jeste - doma, pri mami, tašči ali zunaj, v kakšni restavraciji?

English version

Posts about all delicious culinary achievements in Barcelona are about to come, but I can assure you that there is nothing better than home cooking. Of course it is great to taste new dishes of different varieties but it is a great pleasure to come home to my cooker where I prepare my creative dishes. The reason for that is the fact that I know exactly the way the food is prepared and where the ingredients come from. And also the awareness that everything is cleaned (hands, cutlery, dishes, napkins and more…) means a lot to me. Not that I am so sensitive about that but it feels good to know what and how the dish was made.
So, for example, I got great homemade leek from my kind neighbor, where I used to buy flowers, I went for asparagus a few kilometers away, where there is no dust and road pollution. And the roast beef that was cut on slices and fried as a side dish to asparagus was also from my friend who kindly offered the purchase of homegrown meat – the cow was used to the grass at the area of unpolluted pasture and of free range. What a great feeling!
 
INGREDIENTS:
A bunch of asparagus
A huge leek
250g of champignon mushrooms
3 cloves of garlic
Olive oil
Salt and pepper

PREPARATION:

I thoroughly washed the leek and cut it along and again both halves to half. Then I cut those shorten halves of the leek to small parts, approximately half centimeter long. Firstly I fried the leek on olive oil then I added cut mushrooms which were previously washed and the above skin was peeled off. I fried the mushroom together with the leek and then I added chopped garlic, again there was a quick fry and at the end I added cut asparagus, which were fried so until they went a little soft but firm enough to bite. Finally I added some salt and pepper.
I served slices of fried roast beef with the vegetable dish and a huge bowl of green salad which I also got from the florist. That was a purchase, wasn’t it! And also lunch!

Where do you prefer eating – at home, your mother’s, mother – in –law’s, out or in the restaurant?

Ste za lokalni tapas? Pojdite v tapas bar La Cova Fumada!

Tapasi, mini prigrizki, prejedi ali etimološko prevedeno "nekaj za pokriti" sicer izvirajo iz Španije, a Barcelona ni njihova rodna dežela. So pa kljub vsemu tudi v njej doma. In na vsakem koraku jih je polno. A ponudba je raznovrstna, tako po okusu kot po kakovosti. Menim, da se splača malo raziskati in poiskati dober tapas bar. Nam je tega, La Cova Fumada, iz Barcelonete, priporočila gospa, ki nam je oddala apartma. Seveda smo ji prej razložili, da nimamo preveč radi fensi šmensi restavracij, da se raje družimo z lokalci in da nam je najpomembneje poskusiti pravo, domačo, lokalno kuhinjo - takšno, ki ni namenjena turistom. In La Cova Fumada definitivno ni, saj smo bili mi edini gostje, ki nismo bili iz okoliških ulic. Lokal je popoldan odprt samo ob četrtkih in petkih, pa še to samo med 18. in 20.20. Potem se brez debate vrata zaprejo.

Menda naj bi se govorilo, da je znano krompirjevo bombo - krompir, polnjen z mesom, paniran in ocvrt ter prelit s pekočo omako, prvi odkril ravno lastnik tega lokala. Našim otrokom in tudi tavelikemu otroku je bila ta bombica zelo všeč. Jedli so jo še v drugih lokalih, a je bila ta menda res najboljša.

 

 K naročenim tapasom so nam postregli domač, popečen kruh, ki so ga na debelo premazali s česnovim maslom. Druga varianta pa je bila za Špance še bolj klasična - popečen kruh, natrt s paradižnikom.

 

Tole je bilo pa moje. Mmm, tako dobrih artičok že dolgo nisem jedla. Zunanje liste je resda potrebno samo malo pokraspati z zobmi, saj so pretrdi, da bi jih jedel, a vedno bolj ko sem prehajala k srčku, bolj sladko in mehko je bilo zadovoljstvo. Te bi si mirne duše naročila še eno porcijo, če mi ne bi bilo nerodno naročati po tem, ko so vrata lokala zaprli in ko so začeli gostje odhajati.

Tudi sardine so bile krasno zapečene in ravno prav začinjene. Najbolj pa mi je bilo všeč, ker se je čutilo, kako sveže so bile.

Tudi ligenj je bil morda celo najboljši od vseh, ki smo jih jedli v Barceloni. Okusen in mehak kot puterček. Škoda, da je bil sam samcat, brez družbe še kakšnih petih prijateljev;-)

Pomazali smo vse do zadnjega, ostale so samo kosti in kakšna zapečena skorja kruha, ki je bila otrokoma odveč, da bi se ubadala z njo.

 In tele mini školjkice so očarale vse tri - princesko, korenjaka in dragega. Predvsem sem bila presenečena, da jih je jedel naš zbirčni korenjak, ki se drži preverjenih zadev, a ko je poskusil tele minike, je postal maksi snedec.

 

To je eden tistih lokalov, ki ga vsekakor priporočam tistim, ki imajo radi domačnost, preprostost in cenijo okusno hrano. Poleg tega so tudi cene prijazne žepu. Naslednjič pa vam orišem še kakšnega, vrednega obiska.

Kako se vam zdi? Bi bilo tole za vas ali imate raje bolj urejene, za turiste prilagojene lokale?

Barcelona - spoznavanje s katalonsko kulinariko

We're back! Po enem tednu pestrega dogajanja v milijonskem mestu s pravo arhitekturno mojstrovinsko zapuščino, odlično kulinariko, upočasnjenim tempom življenja in prehodenimi 100 kilometri barcelonskih ulic smo se vrnili v "real life". Spet smo doživeli mnogo lepega, okusnega in nepozabnega, kar nam bo za vedno ostalo v knjigi spominov in vtisov življenja. Teh je toliko, da jih je povsem nemogoče opisati na mah, tudi samo tistih, s kulinaričnega zornega kota ne. Zato bo verjetno temu prispevku sledil še kakšen na to temo - upam, da mi ne boste preveč zamerili.

Prvo jutro smo se seveda namenili na najslavnejšo tržnico v Barceloni - Mercat de Sant Josep - La Boqueria. Od našega stanovanja je bila oddaljena le 5 minut počasne hoje, zato smo si sprehod po njej privoščili vsako jutro in sproti nabavljali sveže sestavine za zajtrke. To je bil tudi edini obrok, ki smo si ga pripravili sami, za prigrizke, kosila in večerje pa smo se propuščali spretnim rokam in okusom kuharskih mojstrov, vajencev, amaterjev in genijev.

Že gospa, ki nam je oddala stanovanja nam je podala nekaj osnovnih reči, brez katerih ne smemo s tržnice - eden teh je bil pravi iberski pršut črnega prašiča - jamon pata negra. Ta črni prašič naj bi se prehranjeval samo z žiti, ko odraste pa predvsem z žirom, zato je že samo meso posebnega okusa. Res je, da lahko cene tega pršuta dosegajo precej vrtoglave številke. Lahko pa povem, da je pršut omamno dišal in če zaupam oceni mojih ostalih preiskuševalcev - predvsem dragega in princeske - je bil tudi okus tako božanski. Jaz pa moram že takoj na tej točki povedati, da sem bila za en del španske kulinarike - predvsem tisti, ki se nanaša na suhomesnate in surove mesnine - tokrat prikrajšana, tako da sem se večkrat moralal zanesti na opisovanje okusov - na podlagi tega pa sem si sama ustvarjala sliko o hrani, ki je za nekaj časa zame prepovedana.

Španija je znana tudi po nekaterih sirih - največkrat tudi v tapas barih ponujajo sir manchego, ki je sicer okusen ovčji sir, a nima nekega izrazito močnega okusa, zato se ga lahko poje kar nekaj koščkov. Všeč mi je vsaekakor pestra ponudba ovčjih in kozjih sirov, kar pri nas precej pogrešam.

Za malico ali manjši prigrizek si tako lahko kupiš kar škrnicelj malih Chorizic, Fuetk (ki so tudi neke vrste suhe salame kot je Choriza - ta obstaja tudi v sveži različici in je zelo okusna) ali pa rezin sira.

Španci so tudi nore na gobe, zato se pritožujejo, da je so zadnje letine zaradi suše zelo slabe. Meni se je sicer na pogled njihova ponudba gob zdela odlična - nikoli še nisem videla takopestre ponudbe svežih gob na enem mestu. Od mavrahov, jurčkov, lisičk do črnih trobent in nekaterih, za katere še nisem slišala.

Oh ja, ponudba rib in morskih dobrot je takšna, da se ti v glavi zvrti. Koliko ponudbe! In kako sveže je vse! Cene pa so tu povsem primerljive s cenami pri nas.

Če bi se na potovanju bolj prepustili kuhanju in pripravljanju hrane, bi vsekakor eden takšen lepotec (ali pa dva) odkorakal z nami.

Tudi ponudba ostalih stvari, svežega mesa, zelenjave in sadja je neskončna. Praktično lahko kupiš vse, kar ti srce poželi. Od eksotničnih sadežev, majhnih, ličnih zelenjavic, ki jih uporabljajo samo najbolj top restavracije do raznoraznega mesa, ob katerem te zjutraj na tešče kar malo zvije v želodcu. V mislih imam predvsem razne ovčje glave in podobne reči - tega pač nimam rada.

Na tržnici se lahko tudi odlično naješ. Pripravijo ti lahko morske dobrote iz povsem svežih sestavin in ti jih praktično gledaš, kako se ukvarjajo s tvojih obrokom, a o tem več v prihodnje.

Zaenkrat naj bo to dovolj. Morda samo za nameček še primerek enega naših kraljevskih zajtrkov, kakor smo jih poimenovali.



Imate tudi vi radi obiske tržnic v tujih večjih mestih? Poznate kaj špansko kulinariko? Kaj vam je najbolj všeč?