Prvi letošnji šparglji – divji – v Istra novi

Ko se v začetku aprila potepaš po Primoskem in razmišljaš o tem, kam bi šel jesti, je zame prvi kriterij to, da imajo tam v ponudbi šparglje. Divje.

Divji špargelj, je zelnata trajnica, ki vsako pomlad odžene poganjke, ki jih ljudje nabirajo za prehrano že tisočletja. Že za časa Rimljanov je bil izjemno cenjen, zelo kmalu pa so se pojavile tudi že gojene oblike špargljev. V preteklosti so cenili predvsem eno lastnost – prepričani so bili, da so šparglji zaradi oblike poganjka močan afrodiziak. Danes pa vemo, da šparglji, še posebej divji, vsebujejo veliko fosforja, žveplo, kalcij, magnezij, pa tudi železo, baker, cink, mangan, fluor, jod ter vitamine C vitamin, B kompleks in A vitamin in mnogo antioksidantov.

V ljudskem izročilu so pomembni predvsem, ker naj bi čistili kri in pomagali pri obolenju sečil. Koristnost pri težavah z mehurjem in ledvicami so špargljem pripisovali zaradi neprijetnega vonja urina, ki se pojavi, ko zaužijemo šparglje. Znanstveniki so dokazali, da so šparglji res zdravilni, po prepričanju nekaterih naj bi celo topili ledvične kamne.

Torej, greva v Istro – tam jih bodo zagotovo imeli. V smeri od Kopra proti Dragonji se vedno najde kaj vrednega “off road” poti. Tokrat povprašava domačina v eni od vasi in poleg ostalih obcestnih gostilen omeni tudi Istra novo v Padni.

Ambient je všečen, hiša z veliko teraso v toskanskem stilu naju pritegne, da sedeva. Pogled na jedilnik naju pusti nekoliko razočarana, a se ne dava. Vprašava, če imajo šparglje in si ob pritrdilnem odgovoru oddahneva. Torej, ostaneva.

V Istranovi imajo poleg gostilne tudi stiskalnico oljčnega olja, zato vsakemu za dobrodošlico, seveda pa tudi z marketinškim namenom, ponudijo za degustacijo oljčno olje, v katerega lahko pomakaš domač kruh. Med drugim so prinesli tudi rožmarinovega.

Juha iz divjih špargljev je bila sicer kombinirana s krompirjem, a kljub temu je bilo občutiti okus špargljev. Lahko rečem, da je bila dokaj okusna. Morda z malo preveč krompirja, zato pa ni vsebovala moke, kar je dobro.

Dragi obožuje fužije, zato je bila izbira enostavna – fuži z divjimi šparglji. Pravi, da so bili zelo dobri. Pohvali doma narejene fužije in občutek za pravo mero vsega: špargljev in parmezana.

Zame (da ne vsebuje moke) bi lahko pripravili frtajlo, a mi nekako jajca ne dišijo, zato vprašam, če lahko dobim šparglje kot prilogo k lignjem. Ni problema. Veseli me, kadar so ljudje prilagodljivi in ne sledijo slepo tistemu, kar imajo zapisano v jedilnem listu. Poleg lignjev so dodali še polento. Zopet nič posebnega, po drugi strani pa čisto OK.