nedelja, 24. avgust 2014

Restavracija Hotel Draga di Lovrana



Lahko rečem, da sem se na pretekli, Mariji zahvaljujoč podaljšan vikend, zares naužila morskih dobrot. Celo leto, vsak dan, bi lahko jedla svežo morsko hrano. Že zaradi tega bi se splačalo preseliti kam bližje obali - sveže ribe in morske dobrote so nekaj najboljšega! Saj imam rada meso, a kadar govorimo o sveže morskem, takrat zmaga slednji.


Da ima istrski polotok veliko dobrih restavracij, spoznavam šele zadnji dve leti. In tokrat lahko na seznam vrhunskih dodam še (najmanj) dve.


Na hribu nad Lovranom pri Opatiji, na poti proti Učki, se nahaja majhen, a ljubek Hotel Draga di Lovrana. Verjetno pa je restavracija hotela tisto, kar je zanimivejši del te zgodbe. Ali kvečjemu oboje skupaj. Zelo prijeten ambient, prijazno osebje, krasen razgled na Rijeko in Krk ter odlična morska hrana.


Pozdrav iz kuhinje je bila nežna škampova panna cotta z močnejšim oljčnim oljem in česnovimi kalčki - fina kombinacija in dobra ideja za doma.


Za hladne predjedi smo poskusili vsega po malo - vse pa surovo: vongole, ostrige, kvarnerski škampi, brancin in tuna. Moji najljubši so bili zagotovo škampi. Školjke in ostrige sem jedla pa še bolj sveže in to ne tako blizu morja (Žeja, Ozeljan).


 

Kombinacija kapesante in gob dobro funkcionira - morda bi lahko samo namesto dveh, postregli tri školjke;-)


Tole pa je jed, ki je sicer nikoli nisem jedla, niti videti ali vonjati je nisem mogla - a je bila v mesni različici - vampi. Le da so tile tukaj vampi morske žabe, ki jih pripravijo v odlični omaki z malo čičerike. Če jih ne bi poskusila, bi se še naprej zgražala ob besedi "vampi", tako pa bom odslej malo bolj zadržana pri komentarjih - tile so bili zares okusni.


Tole je bila sicer zame zmagovalna topla predjed - pečena hobotnica s tartufi. Prava mera vsega, dišalo pa je kot pri norcih. In če sicer tartufe najraje vonjam, so bili pri tej jedi vredni vsakega grižljaja.


Posrečena kombinacija sladkih škampov in breskve, združena v popolni rižoti. Še vedno trdim, da se po rižoti vidi, kako dober kuhar je za štedilnikom - in tale je bila popolno kuhana.


Za glavno jed pa smo se odločili za morsko žabo, pečeno v pečici z zelenjavo. Riba je bila okusna, a zame jo je moja različica prekosila;-)


Pri sladicah pa težko kaj konkretnega zapišem, saj sem poskusila samo (kao) domači sladoled, ki pa me žal ni prepričal v domačnost. Seveda, lahko da je bil pripravljen doma, a če je pripravljen iz praška, to zame ni domače - ta je vendar nastal v neki proizvodnji, s kupi nadomestkov prave hrane. Dragi, ki zna poskrbeti zase, si je naročil flambirane smokve v listnatem testu, ki pa so bile bojda carske.



Ojoj, škoda, da je že konec. A na srečo pride kmalu še ena iz bližnje okolice - in tudi ta vrhunska. Stay tuned;-)

četrtek, 14. avgust 2014

Lisičke z žar sirom

 
 
Letos je sicer ušivo poletje, je pa zato dosti gob. Nedvomno bom bolj pogrešala tisto pravo poletje, ki me pregreje do kosti, kakor bi pogrešala gobe, če jih ne bi bilo toliko. A kaj hočemo - imamo pač letos več gob kot toplega in stabilnega vremena.
 
Lisičke, posebej tiste najmanjše so mi zelo ljube, le pri čiščenju se vsakič znova sprašujem, ali mi je res treba vsega tega. Vsako gobico posebej namreč prijeti v roke in jo precizno oščetkati, da odpade z nje ves gozd. Pa je! Trud se poplača, ko v ustih eksplodira tisti zemeljski okus aromatičnih gob. Umami - peti okus - tega najdemo tudi v gobah in ravno zato nam tako teknejo.
 
Popečene lisičke s Halloumi sirom (ali sirom za žar) so še posebej umamične;-)


SESTAVINE:
100 g Halloumi sira (ali žar sira)
150 g svežih lisičk
2 majhni šalotki
3 stroki česna
bazilika
sol in poper
oljčno olje

PRIPRAVA:
Na oljčnem olju sem na hitro posteklenila sesekljano šalotko in ji dodala gobe. Te sem dobro popekla z vseh strani in jim dodala česen. Vse skupaj sem še na hitro popražila, nato pa solila, poprala in potresla s sesekljano baziliko.
 
Halloumi sir sem popekla na rebrasti žar ponvi in ga servirala poleg gob. Ker je Halloumi precej slan, sem bila pri soljenju gob precej zmerna. Sir za žar, ki ga sicer uporabljamo pri nas, navadno ni tako slan. Halloumi je iz ovčjega in kozjega mleka in ima nekoliko specifičen okus - če vam ovčji in kozji mlečni izdelki niso najbolj po godu vam svetujem, da uporabite kar navaden Olimc ali pa MU sir (osebno imam veliko raje prvega).

 
Če poleg postrežemo še, v tem trenutku najbolj aktualno, paradižnikovo solato, imamo hitro in okusno pripravljeno kosilo.
 

sreda, 06. avgust 2014

Slivova pita z marcipanom in praženimi mandlji - brez glutena


Jaz pravim, da jih ni čez domače sladice. Opažam, kako se tudi okus za sladice spreminja glede na letni čas. Čokoladne stvari me nekako ne mikajo poleti, so pa zato toliko bolj privlačne sladice s sadjem. Slive so super, ker jih je veliko, so domače, ni jih potrebno škropiti, so zdrave, sladke, skratka popoln sadež za uporabo v sladicah.

Sveže slive so priporočljive za ljudi, ki trpijo za boleznimi ledvic in jeter ter pri revmatizmu. Vsebujejo tudi veliko vitamina E, ki zavira nekatere procese staranja, kot je na primer nastajanje gub, hkrati pa pospešujejo tudi presnovo ogljikovih hidratov in tako preprečujejo prekomerno telesno težo. 


SESTAVINE:
800 g sliv
1 dl portovca (lahko tudi rdečega vina)
pol žličke cimeta
100 g sladkorja
ščep mletih klinčkov

400 g marcipana
400 g mletih mandljev
4 jajca
80 g sladkorja
maslo za namestitev pekača

150 g mandljev
30 g sladkorja v prahu
pol žličke cimeta

PRIPRAVA:

Slive sem prepolovila in razkoščičila ter jih skupaj z vinom, cimetom, sladkorjem in klinčki kuhala na zmernem ognju toliko časa, da je večina tekočine spovrela – približno 30 minut. Nato sem slivov nadev ohladila.
Za testo sem najprej stepla rumenjake s sladkorjem in vanje postopoma dodajala koške marcipana. Še vedno sem mešala z mešalcem, da se je marcipan postopoma lepo umešal v jajčno zmes. Temu sem dodala mlete mandlje in mešala z žlico, saj je masa postala precej gosta. Beljake sem stepla, a ne v povsem trd sneg – toliko, da so se lepo umešali v marcipanovo zmes.
Pekač (37 x 32 cm) sem namastila z maslom in vanj z žlico naložila marcipanovo testo ter ga lepo poravnala in pogladila.
Na marcipanovo testo sem naložila ohlajen slivov nadev ter vse skupaj pekla 35 minut pri 180 °C. Po vrhu slivovega nadeva sem potresla v pečici pražene mandlje, ki sem jih nato grobo sesekljala in povaljala v mešanici sladkorja v prahu in cimeta. Pito sem pekla še 10 minut.



Slive in marcipan so zame kombinacija številka 1. Ko pišem tole, pite že zdavnaj ni več med nami, zato mi sline tečejo po tipkovnici;-) Mislim, da bo ta vikend padla še enkrat!

torek, 29. julij 2014

Morska žaba v pečici z zelenjavo


Takole, morski dopust je za nami, a kljub temu hlastamo za morskimi jedmi. Zanimivo, kako je tudi Sardinija (kot prejšnja leta že Korzika) znala več postreči z mesom kot z ribami. Za prihodnje dopuste si zares želim nekam, kjer se bom lahko vsak dan do sitega najedla morskih dobrot: rib, rakov, školjk na 1001 način ali pa tudi samo z žara - vseeno, samo da bo morsko.


Že naslednji dan, ko smo se vrnili z dopusta sem v ribarnici naletela na jadranske sardele in na tole "lepotico" - morsko žabo (spako ali vraga). Njeno meso sodi med najokusnejše bele ribe in tako po strukturi mesa kot po okusu spominja na jastoga.

Pripravljena takole v pečici pa je poleg tega, da je izredno okusna, tudi zelo enostavna za pripravo. Medtem ko se je pekla, sem pod spretnimi frizerskimi rokami celo nekoliko obnovila pričesko;-)


SESTAVINE:
1 kg rep morske žabe
200 g češnjevih paradižnikov
nekaj posušenih in v olju vloženih paradižnikov
nekaj slanih inčunov
polovica čebule
1 koromač
3 majhne bučke
1 korenček
pest v olju vloženih oliv (po želji)
šop drobnolistnate bazilike (lahko tudi navadne ali pa timijana)
malo limonine lupine
oljčno olje
sol

PRIPRAVA:
Rep morske žabe sem na hitro oplaknila in ga dobro posušila s kuhinjskimi brisačami. Na pekač sem pokapljala melo oljčnega olja in nanj položila rep morske žabe, ki sem ga predhodno nasolila. V pekač sem dodala vso zelenjavo, ki sem jo narezala na primerne kose, solila in pokapljala z oljčnim oljem. Na ribo sem položila še nekaj slanih inčunov in vse skupaj pekla približno 40  minut pri 180 ° C.

 
Pri peki se je iz vsega izcedila odlična omaka, ki bi se odlično podala k pečenemu krompirju ali pa kar tako, za pomakanje kruha, a mi smo imeli še toliko drugih rib, da smo se jih končno do sitega najedli - in to brez prilog;-)



Pa vi? Na morju pojeste veliko morskega? Kje dobite ribe, školjke, rake na morju - v ribarnici ali pri ribičih? Jih pripravljate sami ali hodite v restavracije?

Kako sem radovedna kaj? Iščem lokacijo za dopust prihodnje leto;-)

petek, 27. junij 2014

Zelena rižota


Po eni zelenjavi iz te rižote boste lahko vedeli, kakšna kriza s časom je pri nas doma. Uganete kateri? Seveda, konec junija pa šparglji, kje ste še to videli;-) Pa vendar, rižota je bila pofotkana in bila je tako slastna, da se mi zdi škoda, da je ne delim z vami. Saj ni nič posebnega sicer, rižota kot rižota, a kombinacija dveh vrst graha in špargljev je tako sladko slastna, da bi jo jedel in jedel, pa se je ne bi preobjedel.


SESTAVINE:
oljčno olje
2 šalotki
2 stebla stebelne zelene (ni obvezno)
1 dl suhega belega vina
skodelica riža (Arborio, Carnarolli)
3 in pol skodelice vroče zelenjavne jušne osnove
2 pesti graha
100 g graha v stroku (sladkornega graha)
50 g masla
50 g parmezana
sol (po potrebi)

PRIPRAVA:
Priprava rižote je povsem klasična - dobra stara klasika, ki je pri rižoti zakon vseh zakonov: na oljčnem olju sem stekleno popražila sesekljano šalotko, ji dodala na drobno narezano stebelno zeleno, premešala in na hitro popražila še riž. Vse skupaj sem zalila z vinom in počakala, da je alkohol spovrel. Nato sem riž počasi zalivala z zelenjavno jušno osnovo. Nekje na polovici kuhanja - po 10 minutah - sem dodala narezane šparglje, vse skupaj dobro premešala in dodala jušno osnovo. 5 minut pred koncem kuhanja sem dodala še grah - zrnat in stročji ter vse skupaj premešala in riž skuhala do popolnosti - ne sme postati suh, mora ostati lepo kremast. Na koncu sem umešala še maslo in parmezan.


Kako neverjetno preprosto je skuhati odlično rižoto. Le na maslo in parmezan ne pozabite;-)
,,,,,,,

torek, 17. junij 2014

Mini Pavlova z jagodami in limonino kremo




Tale kombinacija jagod in limonine kreme, poleg tega pa še lahko krhke meringe, je zares posrečena. Recept za klasično Pavlovo sem že objavila, tokrat pa sem si zamislila kombinacijo limone in jagod, ki je prav zares posrečena. Limonino kremo sem naredila iz "lemon curda" ali limoninega pudinga (home made kakopak), ki sem ga strukturno in okusno zmehčala s sladko smetano. Zares okusna sladica.


SESTAVINE:
4 beljaki
200 g sladkorja
2 žlici koruznega škroba
1 žlica jabolčnega kisa
ščepec soli

3 jajca
130 g sladkorja
sok 3 limon
limonina lupinica 1 ali 2 limon
60 g masla
200 ml sladke smetane

sveže jagode

PRIPRAVA:
Najprej sem pripravila beljakova gnezdeca. Pečico sem segrela na 150 ° C. 4 beljake sem s ščepcem soli stepla v srenje čvrst sneg. Postopoma sem med stepanjem dodajala 200 g sladkorja, žlico za žlico, na koncu še kis. Stepala sem toliko časa, da sem dobila bleščeči sneg čvrstih oblik. V sneg sem na koncu umešala še koruzni škrob. Tako obdelanega sem žlico oblikovala v gnezdeca (3 cm visok krog, v sredini sem naredila jamico) in jih polagala na pekač, pogrnjen s peki papirjem. Gnezdeca sem pekla 30 minut, nato ugasnila pečico in jih v njej pustila še 30 minut, nato pa ohladila.

Za limonino kremo sem postavila kovinsko posodo nad kozico z vrelo vodo, Vanjo sem zamešala jajca, sladkor in limonin sok. Jajčno zmes sem mešala nad rahlo vrelo vodo dokler se ni zgostila (približno 10, 15 minut). Nato sem posodo odstranila, jajčno zmes na hitro precedila in vanjo umešala maslo in limonino lupinico. Ko se je krema ohladila, sem vanjo umešala stepeno sladko smetano.

Na beljakova gnezda sem najprej položila limonino kremo, nanjo pa narezane jagode.


Sladka, lahka, poletna sladica brez slabe vesti;-)

nedelja, 01. junij 2014

Marcipanovi rogljički z mandlji in čokolado


Tile marcipanovi rogljički z mandlji in čokolado so moja sladka pregreha za krizne čase, za trenutke, ko je treba nekaj na hitro potegniti iz predala, ko ni časa za domačo sladico ali pa za padec sladkorja v službi. Morda jih poznate, prodaajo jih v DM-u, so brez glutena, a vem, da jih radi jedo tudi tisti, ki niso na bg dieti. Je pa nekaj na njih, kar ni tako zelo dobro - cena. Za dva rogljička, za dva kifeljčka je potrebno odšteti dobre tri Evre in pol - precej se mi zdi. Pa sem sem peke lotila sama in rezultat je odličen.


SESTAVINE:
400 g marcipana
200 g mletih mandljev
2 beljaka
50 g sladkorja
mandljevi lističi
1 beljak
100 g temne čokolade

PRIPRAVA:
Marcipan sem nacufala na manjše koščke, dodala, mandlje in sladkor ter premešala. Počasi sem dodajala beljake ter gnetla, da je začela nastajati testu podobna zmes. Testo je sicer zaradi marcipana malce bolj lepljivo, tako da ga ni dobro dolgo gnesti med rokami - le toliko, da se vse sestavine lepo povežejo med sabo. Potem sem z rokami oblikovala rogljičke in jih pomočila v rahlo razžvkljan beljak in potem v mandljeve lističe ter položila na peki papir. Rogljičke sem pekla 20 minut pri 170 °C. KO so se ohladili, sem jih z ene strani pomočila še v stopljeno čokolado.




Tole sicer najbolj tekne pozimi, a glede na to, da letos poletje kar noče k nam, je morda še čas, da jih preizkusite.


Jih poznate? Tiste originalne mislim?
Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...