sobota, 19. april 2014

Makov kolač z mandlji in pehtranom - brez glutena


Lahko rečem, da mi je Lidl naredil uslugo, saj me je s paketom, ki sem ga pred dnevi prejela na dom, vzpodbudil (kar je seveda milo rečeno;-), da sem se lotila peke in tele objave. Priznam, da bi sicer našla kup enih drugih reči, ki jih je potrebno prej postoriti, tako pa mi je vest narekovala, da predolgo ne gre odlašati. Že tako so me prehiteli nekateri drugi blogerji (Zulejka, Danilo in Ana), ki so tudi bili izbrani in pozvani, da iz prijaznega vabila - darila, pripravijo nekaj okusnega. Kot tržna komunikologinja lahko rečem, da so mi takšni prijemi prav simpatični - posebej zato, ker niso bili prav nič vsiljivi - celo nasprotno - in ravno zato ne moreš, da ne bi sprejel izziva.

Moja najljubša potica je bogato napolnjena skutna potica s pehtranom - zaradi nje bi tudi grešila in pojedla gluten. A na srečo smo ljudje iznajdljivi in z malo truda si lahko vedno pripravimo nadomestek ali pa približek tistega, kar imamo radi, pa zaradi tega ali onega razloga ne smemo uživati. Tako je nastal tudi tale kolač, ki združuje vse, kar je meni ljubo in tudi tisto, kar je meni dovoljeno.



SESTAVINE:
200 g mletih mandljev
140 g mletega maka
80 g sladkorja
5 rumenjakov
7 beljakov
150 g masla (sobne temperature)
300 g kisle smetane
sesekljan pehtran (po okusu - lahko ga tudi izpustite)

PRELIV:
80 g mletega sladkorja
sok 1 limete

PRIPRAVA:
Maslo sem penasto umešala in mu postopoma ter izmenjaje dodajala rumenjake in sladkor. Potem sem zmesi dodala kislo smetano, dobro premešala in umešala še mandlje ter mak. Vse skupaj sem dobro umešala, še posebej mak, da se je lepo razporedil po celotni zmesi, Na koncu sem dodala še beljakov sneg ter sesekljan pehtran. Pekač za šarkelj sem namazala z maslom in vanj vlila zmes za kolač. Pekla sem ga 50 minut pri 180 °C. Ko se je ohladil, sem ga zvrnila iz modela in prelila s sladkornim prelivom, ki sem ga naredila samo iz mletega sladkorja in limetinega soka - oboje sem dobro premešala.




Odličen kolač in še preprost za pripravo. No ja, moj mož je rekel, naj ne pozabim napisati, da je bil božanski. Zato se bom popravila: kolač ni bil odličen, ampak božanski;-)


Pa vi? Ste kaj pekli za praznike? Kaj velikonočnega pa vam najbolj tekne za posladek?

sobota, 12. april 2014

Na tretjo večerjo pride...


Težko nalogo ste nama naložili. Me pa veseli, da vam je blog že tak kot je všeč oz. da celo ne bi ničesar spreminjali. Ampak je fino vsake toliko časa narediti spremembo, kajne? Lahko bi bila tudi samo nova rubrika - kot so bili poskusi pisanja tedenskega jedilnika. A to se pri nas ni izšlo, saj se je zdelo, da smo babico iz varuške dopolnili še s kuharico, kar pa nikakor ni bil moj namen.Bomo videli - upam, da kmalu zadiši po čem novem;-) 

Zdaj pa k letošnjemu zmagovalcu "natečaja". V veliki finale sta se uvrstili dve povsem različni ideji. Prva je ideja o grafični in funkcionalni prenovi strani, ki sta jo naštudirala Janja in njen fant, druga ideja pa je konceptualna - druženje in kuhanje z drugimi družinami, ki jo je predlagala "oseba pod krinko" - anonimni. Po tehtnem premisleku sva se odločila za konceptualno idejo - druženje. Konec koncev hrana združuje in povezuje ljudi.

Da bomo na tokratni večerji v čast druženja in zbliževanja zares družabni, sem se odločila, da na večerjo povabim še dva blogerja, ki si ju že dolgo želim spoznati - Zulejko in DB-ja.

Torej, na mail se mi čimprej javite vsi trije - anonimni, čigar ideja je zmagala na natečaju, Zulejka in DB, da uskladimo datume - upam, da bomo uspeli najti skupni termin, ki bo ustrezal vsem. Vabilo velja tudi za vaše boljše/močnejše polovice. 

Vse ostalim pa najlepša hvala za sodelovanje, spremljanje, komentiranje, za poslane ideje in za srčnost, ki mi jo izkazujete.


torek, 25. marec 2014

Skutna torta s karameliziranim ananasom - moj blog praznuje 3. rojstni dan




Več kot očitno je, da je v tem trenutku moj blog pošteno zanemarjen. Tako se je tudi zgodilo, da sem pozabila na njegov 3. rojstni dan in pišem objavo z rojstnodnevno torto z več kot desetdnevno zamudo. Želela bi več pisati in več ustvarjati, pa žal ne gre. Tale moj najmlajši zakladek me je malodane pojedel. Hoče me zase. Ne pusti dihati. Ne pusti gibati zunaj radiusa 2 metrov. In potem je ob vsem še gora drugih obveznosti, sta še dva (skoraj) pubertetnika, pa te in oni projekti, tu in tam - povsod.

Pa bodi dovolj stokanja, jamranja in opravičevanja - pisala in ustvarjala bom toliko, kolikor bom zmogla in kolikor mi bo v veselje. Prepričana sem, da bo prišel še ploden čas tudi za te stvari.

Preden se razpišem o receptu in mogoče spišem kakšno idejo za natečaj Kdo pride na večerjo, pa še nekaj statistike - radi reda;-)




SESTAVINE:
4 jajca
150 g sladkorja
150 g masla sobne temperature
250 g mandljev
žlička vinskega kamna (ali pa pecilnega praška)
sok in lupina neškropljene limone


250 g skute 
4 rumenjaki
1 velik, zrel ananas

250 ml smetane

200 g sladkorja
200 ml mleka
3 listi želatine

žlica medu
žlička masla


PRIPRAVA:
Za biskvitno podlago sem maslo penasto stepla, vanj postopoma dodajala rumenjake in sladkor in stepala naprej. Zmes mora biti lepo penasta. Potem sem zmesi dodala sok in naribano lupinico neškorpljene limone, mandlje in vinski kamen ter vse skupaj dobro premešala. Na koncu sem v zmes rahlo umešala še beljakov sneg.
Okrogel pekač premera 26 cm sem obložila s peki papirjem in namazala z maslom. Maso sem vlila v pekač in biskvit pekla 30 minut pri 180 °C. Biskvit sem ohladila.

Ananas sem narezala na koščke in ga na hitro popekla na žlički masla, dodala žlico medu in na hitro pokuhala. Nato sem ga odcedila in ohladila. Z medenim sokom, ki se je izcedil iz ananasa sem navlažila biskvit.

Za jajčno kremo sem mleko dobro premešala z rumenjaki in sladkorjem ter na zmernem ognju ob stalnem mešanju jajčno zmes zavrela. Ko je zavrela, sem jo odstavila in vanjo umešala namočeno in ožeto želatino ter vse skupaj ohladila.

Smetano sem stepla in jo umešala med skuto, da je nastala gladka, homogena zmes. Potem sem vanjo umešala še ohlajeno jajčno kremo in vse skupaj premešala. V skutno zmes sem dodala približno četrtino na manjše koščke narezanega ananasa. Kremo sem premazala čez navlažen biskvit, po vrhu pa zložila karameliziran ananas. Torta je čez noč počivala v hladilniku.



Sedaj pa nazaj k obletnici. Zgleda, da je še nekaj tradicionalista v meni, saj bi rada ohranila "nagradno igro" in večerjo kot glavno nagrado. Zaradi tega sem spoznala kar nekaj zanimivih ljudi, mojih bralcev in to mi je preveč dragoceno, da bi si zapirala vrata pred novimi poznanstvi. Zato tudi letos večerja bo. Za dva. Za zmagovalca in njegovega/njenega spremljevalca.

In izziv?
Pod to objavo ali pa na Facebook strani pusti komentar oz. predlog za izboljšavo bloga, dodatno funkcionalnost, dobro idejo za novost, kontakt nekoga, ki bi vizualno prevetril blog...karkoli, kar bi prineslo pozitivne spremembe, svežino. Časa imaš do 5. 4. 2014. Najboljši predlog po mnenju moje malenkosti in moje "boljše";-) polovice, bo nagrajen z večerjo za dva, pri nas doma.


ponedeljek, 10. marec 2014

Goveji medaljon v omaki iz suhih jurčkov


Razmišljam, da pri nas doma jemo meso zgolj 1 x na teden, kar se sliši res malo. A v resnici je tako, da imam raje manj, pa tisto ta pravo. Že dolgo nisem mesa kupila kar tako, v trgovini. Če se le da ga kupim od kakšnega domačega rejca, za katerega vem, kako in s čem je hranil žival. Kupim ga v večjih količinah in ga zamrznem. Tako vsaj vem, da v moje telo, predvsem pa v telo mojih otrok, ne bo prišlo na kilograme hormonov in antibiotikov.
 
Ob vseh dietah in načinih prehranjevanja, ki nam jih vsiljujejo na vsakem koraku se mi zdi zares smešno, da je ljudem povsem vseeno, kaj v resnici jedo. Samo, da bodo slepo sledili smernicam do lepe postave. Posebej zdaj, v času posta, si gredo ljudje vse sorte reči: življenje z zelenimi smutiji - zraven pa fotke zelenega stročjega fižola iz Hoferja (sam bog ve, od kje je ta fižol prišel, s čem je bil obdelan... pa zasipovanje s t.i. superhrano ala goji jagode, trave vseh vrst, chia, acai, klorela, maca, spirulina in kar je še tega - come on, pojdite na polje nabrat regrat, pa koprive - to je superhrana.
 
Da ne pomislim na kilograme pojedenih piščančjih prsi, ki vsebujejo velik beljakovin in malo maščobe, in so tako super hrana za mišice, ampak, ali se kdo vpraša, kako so prišli do tega kosa mesa. Kako je ta žival živela. S čem se je hranila?
 
Zabredla sem, ampak tistega, kar sem napisala, ne bom izbrisala. Naj bo tam. Je že moralo iz mene. Čeprav sem v resnici zagovornica zmernega uživanja vse hrane - brez izjeme. Tudi s pregrehami, kakopak.
 
Pa se vrnimo h kvalitetnemu kosu mesa - domači govedini, domači pljučni pečenki, ki sem jo imela na zalogi od pozne jeseni. Obogatila sem jo z omako iz suhih gob, ki so pravi koncentrat okusa. Zraven sem postregla dušeno korenje s timijanom, pečeno rdečo peso in pečen mlad krompirček.

 
 
SESTAVINE:
8 zrezkov govejega fileja (pljučne)
100 g kraške pancete
3 vejice timijana
pest suhih jurčkov
2 šalotki
2 stroka česna
1 dl belega vina
2 žlici kisle smetane
oljčno olje
sol in poper
 
PRIPRAVA:
Suhe jurčke sem prelila z vrelo vodo in jih pustila pol urce v kopeli. Zrezke sem okronala s panceto, jih nasolila in poprala, premazala z oljčnim oljem ter jih položila na zelo vročo ponev. Pekla sem jih 3 minute na vsaki strani. Nato sem meso preložila na krožnik in v vmesnem času naredila omako.
 
V ponev sem dala še malo oljčnega olja, dodala sesekljano šalotko, česen in timijan. Vse skupaj sem dobro premešala, nato pa dodala ožete in sesekljane gobe ter premešala. Zalila sem z vinom, pustila, da je alkohol izparel in umešala še smetano. Zrezke sem s krožnika preložila v ponev, dodala vse sokove, ki so se izcedili iz njih ter vse skupaj še na hitro pokuhala.
 
 



O, ko bi vedeli, kako je to dišalo. Princeska in korenjak sta vse skupaj pomazala do čistega. Celo najmlajši čmrelj je rad jedel, kar je svojevrsten dosežek. Vsi smo bili zadovoljni in to je tisto, kar šteje.

Naj vam ne bo vseeno, kaj date v sebe. Telo si zapomni.

sobota, 01. marec 2014

Kapučino kremna juha iz peteršiljeve korenine


Zdaj pa počasi že malo pogrešam malo bolj pestro paleto sveže zelenjave. Sicer imam rada korenovke in gomoljnice, ki so nam na razpolago vso zimo, a počasi je bo prišel čas, ko se bomo razveselili prvih špargljev, pa potem mladega graha, mlade špinače, redkvice, berivke...

So pa korenovke in gomoljice tudi zakon, saj so nam sveže na voljo skozi vso zimo. Močnega okusa, sladkaste in vitaminov polne. Tokrat sem skuhala kremno juho iz peteršiljeve korenine. Enkrat poleti sem že kuhala Peteršiljevo kremno juho, a tista je bila pripravljena iz zelenega dela peteršilja. Tale pa je prava, krepka zimska juha, ki zelo poživi duha.


SESTAVINE:
3 peteršiljeve korene
žlica masla
2 stroka česna
1 l zelenjavne jušne osnove
1 dl smetane
šopek zelenega peteršilja
1,5 dl mleka
sol in poper

PRIPRAVA:
Na maslu sem na hitro popražila sesekljane stroke česna in jim dodala na koščke narezano, očiščeno korenino peteršilja. Vse skupaj sem zelo na hitro popražila in zalila z vrelo zelenjavno osnovo. Peteršilja sem skuhala do mehkega, nato pa vse skupaj gladko pretlačila s paličnim mešalnikom. Juho sem zalila s smetano in po okusu še malo solila in poprala.
Za kapučino kapo sem v mleku skuhala sesekljan zeleni peteršilj, nato pa mleko precedila in ga spenila v ročnem penilcu za mleko.




 
Juha je odličnega, krepkega okusa. Lahko rečem, da se je zaradi te juhe, peteršilj pri meni postavil višje na lestvici najljubše zelenjave.

ponedeljek, 24. februar 2014

Presna mangovo čokoladna torta


 
Pri nas je skoraj pravilo, da se čez vikend nekaj speče, da zadiši po sladkem, domačem. Velikokrat (verjetno prevečkrat) pa se sladkamo tudi med tednom. Celo naš najmlajši, ki je danes dopolnil 16 mesecev, se najraje sladka. V prvi vrsti še vedno s sladkim maminim mlekom, takoj zatem pa s sladkostmi, ki jih pripravlja mami - mislim jaz. In vse skupaj se je začelo z obiskom tovarne čokolade Zotter v Avstriji. Takrat je prvič okusil sladko in mali mož je v trenutku vedel, kaj je dobro. Čemu se ne da upreti. Če tako majhen človek okusi, kaj je dobro, mu to ne gre braniti. Seveda v mejah normale. Kaj pa so meje normale? Verjetno za vsakogar različno. Otroški zobozdravnik nam je pred leti rekel, da če enkrat na teden otrok poje nekaj sladkega in si potem temeljito skrtači zobe, to še gre. Mislim pa, da smo v zadnjih letih ljudje postali kar precej razvajeni, kar se tiče sladkorja. Da se nam zdi, da kosilo kar nekako ni popolno, če ga ne zaključimo s čim sladkim. Pri meni velikokrat za piko na i zaleže dobra kava, vedno pa tudi ne. Zato je tudi nastala tale tortica - tista, ki posladka, a hkrati ni tako zelo grešna, da bi me preganjala slaba vest. Tudi mali mož jo je z veseljem pospravljal.
 


SESTAVINE:
200 g datljev
200 g mandljev
2 žlici presnega kakava

2 zrela manga
300 g indijskih oreščkov
50 g suhih marelic
žlica kokosovega masla

2 žlici agavinega sirupa
2 žlici kokosovega masla
2 žlici presnega kakava
1 žlica javorjevega sirupa

PRIPRAVA:
Suho sadje in oreščke sem nekaj ur pred pripravo namočila. Za dno torte sem fino zmlela datlje in mandlje ter vse skupaj dobro premešala s kakavom, da sem dobila homogeno zmes. Z njo sem prekrila dno tortnega modela premera 20 cm.
 
Mango sem spirirala in mu dodala mlete indijske oreščke. Tudi namočene marelice sem fino zmlela in jih umešala med mango in indijske oreščke. V kremo sem umešala še stopljeno kokosovo maslo. Kremo sem prelila čez tortno dno.
 
Za preliv sem zmešala stopljeno kokosovo maslo, agavin sirup, javorjev sirup in kakav in vse skupaj prelila čez mangovo kremo.
 
Torto sem pustila čez noč v hladilniku, da se je dobro shladila, saj je hladna najboljša.



Tale presna tortica je bila sočna in lahka - nasprotje klasičnim presnim tortam, ki znajo biti suhe in dolgo žvečljive. Je pa kljub vsemu nasitna, tako da je tortica premera 20 cm precej bolj nasitna kot kakšna klasična, večja varianta torte. Če imate radi kombinacijo manga in čokolade kot jaz, poleg tega pa bi se radi še zdravo sladkali, potem je tale tortica kot nalašč za vas.

ponedeljek, 17. februar 2014

Korenčkova torta s kremo iz bele čokolade


Čas je bil že za kakšno sladko objavo in korenčkova torta je že nekaj časa na to do listi za objavo. Ta vikend sem uspela narediti takšno, ki je vsekakor vredna objave in jo z veseljem delim z vami. Lahko mi verjamete, da tisti, ki ne ve, da gre za korenčkovo torto, ne bo vedel, da se v njej skriva zelenjava, zato, če imate doma tazbirčne Metke, polne predsodkov do tovrstnih sladic, brez besed postrezite torto - me res zanima, če bo kdo ugotovil.

K tortici pa se odlično poda krema Swiss meringue buttercream, za katero me je navdušila Ana.





SESTAVINE:
600 g korenčka
1 limona
250 g sladkorja
200 g mletih lešnikov
200 g mletih mandljev
8 jajc
60 g jedilnega škroba
3 žličke višnjevega žganja
ščepec soli
1 žlička cimeta
žlička vinskega kamna (ali pecilnega praška)

3 beljaki
170 g sladkorja
ščep soli
250 g masla (sobne temperature)
200 g bele čokolade

PRIPRAVA:
Pečico sem segrela na 175 °C. Model za torto premera 26 cm sem obložila s peki papirjem in premazala z maslom. Korenček sem očistila in drobno naribala.

Rumenjake in sladkor sem penasto umešala. Dodala sem nariban korenček, mlete lešnike in mandlje, jedilni škrob, limonin sok in lupinico, višnjevo žganje in cimet in vse skupaj dobro premešala.

Beljake sem s ščepcem soli stepla v čvrst sneg. K ostalim sestavinam sem ga nežno vmešala s kuhalnico.

Biskvit sem pekla 70 minut. Nato ga ohladila in prerezala čez polovico.
 
Za kremo sem sladkor pomešala s soljo in z beljaki ter v posodi iz nerjavečega jekla nad paro počasi mešala z metlicama mešalnika, dokler se masa ni ogrela na 65°C. Takrat sem posodo odstavila in stepala naprej približno 10 minut. Potem sem dodala kocke malo zmehčanega masla, eno po eno in ves čas mešala. Na koncu sem dodala še stopljeno in ohlajeno čokolado in dobro premešala z mešalnikom. 

S kremo sem premazala čez polovico prerezan biskvit, ga pokrila z drugo polovico in torto namazala še po vrhu. Okrasila sem jo še s posušenimi marelicami.






Upam, da se jo bo kdo lotil in potem poročal o rezultatu - posebej pri poskusu nerazkrivanja vseh sestavin.



Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...