Špargljeva omleta

Želela sem pojesti okusen in zdrav beljakovinski obrok - neke vrste pozen zajtrk, saj je bila jutranja doza sadja kmalu pozabljena. Sveži šparglji so kar klicali iz hladilnika, da so takšni najboljši - z vsakim dnem čakanja v hladilniku namreč izgubljajo veliko dragocenih vitaminov. Domača jajca, ki mi jih je prinesla prijateljica, pa so "zlata jajca". Za prehrano teh kokoši nesnic namreč skrbijo bolje kot marsikdo skrbi zase - kokoši jedo samo doma pridelano hrano (koruzo, krompir, solato...).

Tale omleta je primerna tako za krepko malico kot za lahko kosilo ali pa okusno večerjo. Pripravljena pa je praktično takoj.

SESTAVINE (za 1 osebo):
2 jajci
šop špargljev
rezina masla
sol, poper
peteršilj ali drobnjak

PRIPRAVA:

Šparglje sem oprala in narezala na ozke kolutke. Na ponev sem dala rezino masla in na njem popekla šparglje ter jih solila in poprala. V skodelico sem ubila 2 jajci, ju z vilico razžvrkljala ter solila in poprala. Jajci sem ulila na popečene šparglje in ponev rahlo potresala, da so se jajca enakomerno razporejala po ponvi. Ko je bil spodnje del že dobro pečen in so jajca tudi z zgornje strani zakrknila, sem po omleti potresla sesekljan peteršilj in jo prepognila.

 

 

To je še en super način združitve špargljev in jajc, beljakovinsko bogata pomladna omleta, ki jo pripravite v petih minutah.

Mandljeva torta z jabolki - brez mleka, brez glutena

 

Že nekaj časa sem imela željo po sladkem, pečenem, novem. Iskati recepte in ideje za peko brez glutena in sedaj še brez mleka je kar zahtevno delo. Pa ne da receptov ne bi bilo, a sama se izogibam vseh umetnih nadomestkov glutena, naša princeska pa se na daleč upira vsem ostalim vrstam mleka tipa sojino, mandljevo, kokosovo, riževo.

 

Seveda se da z mandlji narediti praktično vse, zato so tudi v tej torti količinsko precej zastopani. Za sočnost in maslenost pa poskrbijo Topaz jabolka.

 

A kot kaže so moji dnevi v družbi oreščkov, brez katerih bom težko naredila kakšno brezglutensko ali pa presno pecivo, šteti. Tudi našemu najmlajšemu pikecu so se začeli kazati znaki alergije - atopičnega dermatitisa, zato bom verjetno preventivno morala najprej z jedilnika črtati oreščke. Potem me lahko udari še dieta brez mleka in jajc. In kaj bo ostalo? No ja, vednno se najde še veliko dobrega, svežega, zdravega in okusnega. Čeprav priznam, da bom oreščke precej pogrešala.

 

Morda je pa tale torta moje slovo od oreščkov (za čas dojenja seveda). To je pa tudi zelo okusno slovo;-)

 

SESTAVINE:
4 srednje velika jabolka (Topaz)
žlica sladkorja
polovica limone

8 jajc
350 g mletih mandljev
250 g sladkorja
polovica limone
50 g mandljevih lističev

PRIPRAVA:

Jabolka sem olupila in narezala na večje kose ter jih dala v kozico skupaj z žlico slakorja ter sokom polovice limone. Kuhala sem jih na zmernem ognju približno 15 minut, nato pa pretlačila in ohladila.

 

Jajca, mandlje in slaldkor sem zmešala v multipraktiku, nazadnje sem jim dodala še pretlačena jabolka in limonin sok ter vse skupaj zmiksala.

 

Maso sem vlila v rahlo pomaščen tortni model. Namastila sem ga kar z oljem nevtralnega okusa in spodnjo plast obložila s peki papirjem. Po ovrhu mase sem potresla mandljeve lističe. Torto sem pekla 45 minut na 180°C.

Torta je zelo sočna in okusna, hitro pripravljena in primerna tudi za ljudi, ki so na brezmlečni ali brezglutenski dieti. Za vse ostale pa se zraven zelo prileže kepica vanilijevega ali cimetovega sladoleda.

Pečenje izpod peke (pod peko, sać) - telečja krača



Kljub na trenutke letos aprilskemu vremenu, je maj mesec, ko imamo vsi radi piknike. Pri nas je dogodek že to, da lahko jemo zunaj. Če pa naš oča kaj spečejo na žaru, pa še toliko bolje;-)

 

Pečene telečje krače resda kraljujejo pri Kurenu, toda tudi tale domača peka je bila vrhunska. Seveda, saj je bila pečena izpod peke (ali pa pod peko ali pa sać) - od tam vedno prihajajo najbolj čudoviti okusi.

 

Sač ali peka je ena redkih ohranjenih posod za pripravo prave tradicionalne kuhinje v Bosni in Hercegovine, nekaterih delih Hrvaške, Črne gore in Srbije. Posoda za peko je načeloma sestavljena iz spodnje posode, premera od 38 cm do 52 cm in zvonastega pokrova. Po obodu pokrova je nameščena ograjica za žerjavico.

 

Kurišče za peko mora biti veliko. Zakurimo bogato, da bomo imeli dovolj žerjavice, ki jo bomo med peko morda dodajali na pokrov.

Pripravimo meso in dodatke oz. živila, ki jih nameravamo speči. Dobro je, če meso začinimo par ur pred peko, nič pa ne bo narobe, če ga začinimo tik pred zdajci. Meso natremo s soljo, krompir olupimo in ga razrežemo na večje kose (večji so kosi mesa, večji naj bodo kosi krompirja). Nekateri meso pustijo v enem kosu. To je obvezno pri ribah in piščancu. Peteršilj in zeleno sesekljamo, očiščen korenček pa dodam cel.

 

Med pečenjem žerjavico pod podstavkom razgrnemo v širini celotnega premera spodnje posode. Posoda za peko naj bo (na podstavek) vedno nameščena vodoravno. Tako se sokovi pri pečenju ne nabirajo na eni strani, kar bi lahko povzročilo, da bi se hrana zažgala.

 

Posodo segrejemo. Če nismo vešči, izvedemo enostaven preizkus. Če na razgreto površino kanemo kapljico vode, mora ta zacvrčati in se kotaliti po ponvi. Če kapljica takoj izgine, je ponev prevroča. Če kapljica samo stoji in vre, ponev ni dovolj vroča.

 

 

 

V posodo dodamo dovolj maščobe. Začinjeno meso popečemo z vseh strani in dodamo rahlo naoljen, posoljen ter narezan krompir. Krompir naj bo na dnu, meso pa položimo na krompir. Dodamo nekaj strokov neolupljenega česna, peteršilj in zeleno ter zelenjavo po želji. Kosi naj bodo čim večji.

 

Dodamo še nekaj vode ali pa jušne osnove (lahko tudi malo vina) in ponev pokrijemo s peko. Pokrov peke v celoti zasujemo z žerjavico in vročim pepelom. Pokrov lahko med peko odkrivamo, da preverimo, kaj se dogaka z našo pojedino. Pokrov dvignemo previdno in navpično, da se nam pepel ne vsuje med živila.

 

Pečemo 45 do 60 minut oziroma 1 uro za 1 kg mesa. Čas peke je odvisen od tega, kaj pečemo. Ribe bodo pečene prej, kruh, pice in burek tudi. Čas peke ugotavljamo sami in sproti.

 

Pred koncem peke po želji dodamo še nekaj vode, da dobimo več soka. Po dodajanju tek

očine pečemo še 10 minut. Če opazimo, da se peče prepočasi, na pokrov peke dodamo še nekaj žerjavice.

Najbolj fino je, ko se vse peče v eni posodi, zunaj, pečica in kuhinja ostaneta čisti, na koncu pa je okus mesa tak, ki ga ne moreš pričarati v nobeni zaprti kuhinji. Mehko, sočno, polno okusa. Seveda so tudi vsi dodatki, ki se pečejo zraven mesa božanskega okusa.

 

Ko bom dobila kakšno fino hobotnico, bo ta zagotovo romala pod peko. V vsakem primeru pa bo kmalu iz posode zadišalo po okusni jagnjetini.

 

 

Panna cotta z grškim jogurtom, medom in orehi

 

 

Kaj sladkega, osvežilnega in novega pripraviti v teh toplih pomladnih dneh - to sem se spraševala, ko sem želela posladkati mojega dragega ob prihodu domov z njegove desetdnevne poti. Idejo sem našla pri Deb. Mislim, da je bila sladica zadetek v polno, "ena boljših zadnje čase", je rekel šef;-)

 

Meni pa je sladica všeč predvsem zato, ker je hitro pripravljena, ker je osvežilna, ni presladka, ker je iz grškega jogurta, ki ga obožujem, in seveda, ker je brez glutena.

SESTAVINE:
2 grška jogurta (total - ful fat)
300 ml smetane
180 ml mleka
4 liste želatine
50 g sladkorja
sok polovice limone

med
orehi

PRIPRAVA:

Liste želatine sem namočila v hladno vodo. Jogurt sem zmešala s polovico mleka in polovico smetane. Ostalo polovico mleka in smetane sem segrela do vretja, vanjo umešala sladkor in ožete liste želatine. Na koncu sem v mešanico umešala še limonin sok. Nato sem to toplo mešanico umešala v jogurt in vse skupaj prelila v skodelice. Panna cotto sem dala v hladilnik za čez noč.

 

Preden sem jo postregla, sem jo prelila z žličko kostanjevega medu in potresla z rahlo praženimi pekan orehi (tudi navadni bodo čisto ok).

 

 

To je sladica, ki jo pripravimo v nekaj minutah, potrebuje pa nekaj časa, da se dobro ohladi - a ta ččas lahko mi počnemo kar nas je volja;-)

 

Zelo osvežilno!

Pečen losos in šparglji s holandsko omako

 

Res je, na vsaka dva dni kupim 2 kg špargljev in potem jih moramo vsak dan jesti vsaj v eni jedi. Sezona špargljev je kratka, približno en mesec v letu traja, in to takrat, ko druge sveže in lokalne zelenjave še ni prav dosti na izbiro, zato jih je vsekakor vredno izkoristiti sedaj.

 

Tole je še eno super lahko in zdravo kosilce, ki bo zagotovo všeč vsem - če pri nas kakšno stvar z veseljem pojesta oba otroka, potem bo zagotovo všeč tudi vsem ostalim. K lososu in špargljem se zelo poda holandska omaka ali omaka Hollandaise. Pa še hitro je vse skupaj pripravljeno.

 

 

SESTAVINE:

4 lososovi fileji

600 g zelenih špargljev

4 rumenjaki

150 g masla

polovica limone

oljčno olje

sol in poper

 

 

PRIPRAVA:

Špargljem sem odlomila olesenele dele in jih temeljito oprala. Za par minut sem jih skuhala v slanem kropu, stoječe pokonci, da so glavice kukale ven, da so ostale lepo čvrste. Vmes sem pripravila omako in popekla fileje lososa.

 

Lososove fileje sem solila in poprala ter jih z obeh strani popekla na žar ponvi na malo oljčnega olja. Najprej sem jih popekla na strani s kožo. To sem prej temeljito očistila in odstranila luske. Fileje sem pekla približno 4 do 5 minut na vsaki strani.

 

Za omako sem stopila 150 g masla, pobrala in zavrgla pene, ki so se naredile ter ga ohladila. 4 rumenjake sem stepla v kozici z dvema žlicama vode, da se je zmes nekoliko zgostila in obledela. Nato sem jo na rahlem ognju še naprej stepala, da se je še bolj gostila in tudi narastla je precej. Kozico sem odstavila in počasi dodajala ohlajeno stopljeno maslo (sirotko, ki je ostala na dnu sem zavrgla). Nato sem dodala še sok polovice limone in solila.

Šparglje sem odcedila, jih položila na krožnik, zraven položila file lososa in čez vse prelila holansko omako.

 

Noro dobro!



Rižota s šparglji, kozicami in špinačo

Trenutno so šparglji res vsak dan na jedilniku, a se jih ne naveličamo, saj jih pripravljamo v juhah, solatah, rižotah, testeninah, kot prilogo ali malo drugačno varianto priloge, pa za večerje, kar tako z jajčki.

Tole je izpadla super rižota, saj so kozice poskrbele, da sta se jo razveselila tudi princeska in korenjak, šparglji pa so itak super kombinacija s kozicami in špinačo. Toliko okusa, da človek še sira ne pogreša. Pa še nekaj: navdušena sem bila nad kakovostjo kozic, ki sem jih kupila v Hoferju, in sicer tistih, ki so kao "bio". A sta bila resnično struktura odmrznjenih in okus pečenih drugačna.

Za piko na i odlični rižoti pa je sigurno poskrbela dobra ribja osnova, ki sem jo naredila dan prej iz ostankov piranskih brancinov - za "en papillote" sem namreč uporabila le fileje.

 

 

SESTAVINE:

1 čebula

2 stroka česna

200 g kozic

300 g zelenih špargljev

100 g mlade špinače

300 g riža (Arborio, Carnaroli ali Vialone nano)

0,7 dl dobre ribje jušne osnove (ta bo sigurno naredila piko na i rižoti) ali vode

oljčno olje

1 dl belega suhega vina

sol

žlica masla (ni nujno)

pest parmezana (ni nujno)

 

PRIPRAVA:

Na nekaj žlicaj oljčnega olja sem na hitro steklasto popražila sesekljano čebulo, dodala narezane šparglje, premešala, dodala odmrznjene kozice in sesekljan česen. Vse skupaj sem popražila, da je lepo zadišalo. Potem sem dodala riž, dobro premešala in zalila z vinom. Ko se je ta nekoliko pokuhal, se,m začela prilivati jušno osnovo - zajemalko za zajemalko. Tik pred koncem kuhanja sem v rižoto umešala še ooprane liste špinače. Po okusu sem še rižoto dosolila (skoraj ni bilo potrebe) in tokrat maslo ter parmezan kar izpustila - je bila odlična že brez.

 

V kaj pa vi te dni spreminjate šparglje?

 



Mandljev tiramisu s čokolado

Tiramisu je klasična sladica, ki paše skoraj kadarkoli. Je sočna, sladka in kremasta italijanska sladica, ki v kombinaciji kave in kakava tudi poživlja. Odkar ne jem glutena, se moram znajti po svoje, zato sem že sama pekla brezglutenske baby piškote in naredila tiramisu, za katerega nihče ne bi rekel, da je kaj drugačen - morda le še boljši;-)

 

Tokrat objavljam mandljevega, ki je posledica "recikliranja" mandljev, ki bi jih bilo res škoda zavreči, saj sem jih uporabila samo za izdelavo mandljevega mleka.

SESTAVINE:
1 skodelica mletih mandljev (če so od priprave mandljevega mleka, jih pred uporabo razgrnem po peki papirju in posušim v pečici na 100°C kakšne 15, 20 minut)
4 jajca
3 žlice sladkorja

50 g temne čokolade (min. 75 % kakava)
5 žlic sladke smetane

250 g mascarponeja
150 g sladke smetane
3 žlice sladkorja v prahu
žlica pomarančnega likerja (npr. Cointreau)

skodelica močnega esspresa
kakav v prahu

PRIPRAVA:

Najprej sem stepla beljake v trd sneg. V drugi posodi sem penasto stepla rumenjake in sladkor, jim dodala mlete mandlje in premešala. Nato sem previdno umešala še beljakov sneg in zmes razprostrla po pekaču, pokritim s peki papirjem. Biskvit sem pekla pri 180 °C 15 minut, nato pa ohladila.

 

Iz biskvita sem izrezala kroge, saj sem tokrat želela tiramisu ponuditi kot nekakšne tortice. Vsak krog sem napojila s kavo, nato pa prelila s stopljeno čokolado. To sem stopila tako, da sem smetano segrela skoraj do vretja, nato pa vanjo umešala koščke čokolade.

 

Za mascarponejevo kremo sem stepla smetano, vanjo umešala mascarpone in sladkor ter malo pomarančnega likerja - po okusu.

 

Na krog, napojen s kavo in prelit s čokolado sem nato nabrizgala kremo iz mascaponeja, nanjo položila drugi krog (napojen in prelit), zopet nabrizgala kremo ter postopek ponovila še enkrat. Po vrhu zadnje plasti kreme sem potresla kakav v prahu.

 

 

 

Mmmm, to je tiramisu z dodatkom okusa po mandljih in čokoladi, ki ohranja svojo prvotno sočnost, kremnost in se v ustih raztopi po eksploziji noro dobrega "žmohta".