sobota, 27. september 2014

Tris sladiic jesenskega sadja - a le ena petina vrhunskega menija

Sladica v domači izvedbi

Veliko stvari se je poklopilo, da smo se zbrali. Veliko ljudi je pokazalo pripravljenost stopiti skupaj in pripraviti nekaj drugačnega. Nekaj, kar se je na koncu izkazalo za pravo pot. Povezovanje, strokovnosti, želje, strasti, ljubezni do hrane in predanosti k odličnosti. Ljubljananjam je namreč predlagal Smrekarju, ki je požegnal in tako smo jedi za restavracijski meni predlagali Bratinov, Naredila Ana, Cinnamon & Thyme, Kruh & vino ter moja malenkost.

Na meniju, ki bo v Smrekarjevem hramu na voljo še jutri, boste našli:

Telečji tatarski
www.bratinov.si (Bratinov)
*
Sončna juha z bučnimi hrustki in medeno slanino
www.naredilaana.com (Naredila Ana)
*
Ravioli z rikoto in lisičkami
www.cinnamonandthyme.com (Cinnamon and Thyme)
*
Piščanec z gosjimi jetri in pistacijo
www.kruhinvino.com
*
Tris sladic z jesenskim sadjem
www.culinaryjourneybyme.com (Culinary journey by me)


Jaz pa z vami z veseljem delim recept sladkega jesenskega trisa.


Foto: Tadej Bernik (sladica v izvedbi Smrekarjevih chefov)

PEČENE SLIVE Z JOGURTOVO PENO

1 kg sliv
200 ml rdečega vina (npr. Cabernet)
pol žličke cimeta
2 klinčka
1 zvezdnati janež
noževa konica mletega kardamoma
150 g medu
100 g praženih, sesekljanih mandljev

0,5 l gostega jogurta (najbolje grškega)
70 g sladkorja v prahu
sok 1 limone 
4 listi želatine
2 žlici limončela
3,5 dl sladke smetane

Slive sem razkoščičila in jih položila na pekač. Vino, začimbe in med sem segrela do vretja in z mešanico prelila slive. Vse skupaj sem pekla v pečici približno 1 uro pri 170 °C. Nato sem slive dobro ohladila in vanje umešala pažene in sesekljane mandlje.

Smetano sem za dobre pol ure postavila v zamrzovalnik. Medtem sem v jogurt umešala sladkor v prahu. Limonin sok in limončelo sem zavrela. V hladni vodi sem namočila liste želatine, jo ožela in umešala v limonino mešanico, da se je želatina popolnoma raztopila. Nato sem limonin sok in želatino umešala v sladkan jogurt. Nazadnje sem vanj umešala še stepeno sladko smetano. Jogurtovo peno sem postavila za nekaj časa v hladilnik.

Na dni kozarca sem naložila pečene fige in nanje nadevala jogurtovo peno.

LIMONINA KREMA S KARAMELIZIRANIMI FIGAMI
3 velika jajca
3 limone (neškropljene)
120 g sladkorja
70 g masla

500 g svežih, manjših fig
150 g sladkorja
lupinica 1 limone (neškropljene)

Fige, sladkor in naribano limonino lupino sem segrela in kuhala, da je sladkor lepo karameliziral, fige so se omehčale in napojile s sladkornim sirupom. Pobrala sem jih iz sirupa in ohladila.

Za limonino kremo sem v nerjaveči kovinski posodi dobro zmešala jajca, sok vseh limon, naribano limonino lupinico in sladkor. se skupaj sem segrevala nad posodo z vrelo vodo približno 10 minut, oz. do temperature 71 °C, ko se je začela krema zgoščevati. To sem nato hitro precedila skozi gosto sito, da sem dobila gladko krem, v katero sem umešala še mslo in jo ohladila.

Limonin kremo sem nadevala v steklen kozarec in nanjo položila karamelizirano figo.


V RDEČEM VINU KUHANA HRUŠKA S CREME FRAICHE IN PRAŽENIMI LEŠNIKI

0,7 kg čvrstih hrušk
1 l rdečega vina (npr. Cabernet)
cimetova palčk
1 vanilijev strok
150 g sladkorja
sok 1 limone
limonina upina

creme fraiche

vanilijev strok
100 g praženih sesekljanih lešnikov

Hruške sem olupila in prepolovila ter izdolbla koščice. Položila sem jih v vino, ki sem mu dodala sladkor, cimet, postrgan vanilijev strok, limonin sok in limonino lupino ter vse skupaj kuhala približno 20 minut (odvisno od hrušk).

Potem sem hruške odcedila in ohladila. Postregla sem jih z malo creme fraiche, v katero sem umešala postrgan vaniljev strok in potresla s praženimi sesekljanimi lešniki.

Foto: Tadej Bernik

Za konec vas še enkrat prijazno povabim na jutrišnje nedeljsko kosilo v Smrekarjev hram. Prepričana sem, da boste tako vi kot vaše brbončice hvaležne vsem, ki smo sodelovali pri tem projektu.

Vsem sodelujočim pa se še enkrat zahvaljujem za to lepo izkušnjo.

torek, 23. september 2014

Mousse iz karameliziranih fig


Tudi vam tako dnevi bežijo, da skorajda kakor da ni več dni med ponedeljkom in petkom? Za vikende smo pa tako že navajeni, da prehitro minejo. A tile zadnji sončni dnevi so zame pravi balzam za dušo, kljub naglici, ki ji zadnje čase kar ne morem uiti. Ko bi mi še enkrat uspel nekajdnevni skok do morja, pa bi bila to čista zmaga. 

Na srečo še vedno dobivamo sveže fige z goriškega, tako da okus poznega poletja še vedno traja, čeprav smo danes že pozdravili tetko jesen. So pa zato fige še toliko bolj sladke. In tako je iz sladkih slastnih fig nastal tale mousse, ki sem ga sicer pokombinirala s čokoladnim, je pa sam zase dovolj poseben in okusen, da čokoladne spremljave niti ne potrebuje.





SESTAVINE:

KARAMELIZIRANE FIGE
500 g svežih fig
30 g medu
1 dl vode
vanilijev strok
pomarančna lupina
zvezdnati janež

MOUSSE BAZA
150 g sladkorja
100 ml vode
5 rumenjakov

MERINGUE BAZA
120 g sladkorja
2 žlici vode
2 beljaka

200 ml smetane



PRIPRAVA:

Med, vodo, postrgan vanilijev strok, pomarančno lupino in zvezdnati janež na hitro pokuhamo, da nastane aromatiziran sirup. Tega prelijemo čez fige, ki smo jih naložili na pekač in pečemo v pečici cca. 20 minut pri 150 °C. Fige ohladimo in spiriramo v gladek pire.

Za mousse bazo počasi segrejemo vodo in sladkor. Ko se je sladkor raztopi, povečamo ogenj in segrejemo sirup do 120 °C ali do t.i. trdega loma. Med segrevanjem penasto stepemo rumenjake, v katere nato počasi, med stalnim stepanjem, prilivamo sladkorni sirup. Zmes nato stepamo še dobrih 5 minut nad vodno kopeljo, da postane gosta in sijoča.

Za meringue bazo ponovimo postopek s sladkorjem, le da vzamemo le 2 žlici vode in 120 g sladkorja. To ravno tako segrejemo do 120 °C in nastali sirup počasi stepamo v trd beljakov sneg. Sneg stepamo še približno 5 minut - toliko, da se zmes ohladi na sobno temperaturo. 

Ohlajene in spirane fige umešamo v ohlajeno mousse bazo. Temu potem dodamo še meringue bazo in na koncu stepeno sladko smetano.





Če ste ljubitelji tega (meni najljubšega) sadja, potem vam bo zagotovo tale sladica všeč. Če pa sicer niste ljubitelji fig, obstaja velika verjetnost, da vam bo tale sladica kljub vsemu zelo všeč - to se je pokazalo pri našem tasrednjem junaku, ki se za sveže ne zmeni, mousse pa obožuje.


nedelja, 31. avgust 2014

Pečene slive z jogurtovo peno


 
Nekaj dni sem se skušala izogibati sladkemu, potem pa me je povozilo. Razmišljala sem, da itak da pazim, da jemo doma pridelano, če se le da ekološko hrano, da doma redno kuhamo in ne zahajamo v menze, da je pa življenje prekratko, a bi se odpovedali majhnim pregreham in življenjskim radostim, med katere zagotovo spada tudi dobra hrana, tudi kaj sladkega;-)
 
 
Pa je nastalo tole - iz domačih sliv, iz domačega jogurta - ni pretirano velik greh, kajne?


SESTAVINE:
1 kg sliv
200 ml rdečega vina
pol žličke cimeta
2 klinčka
1 zvezdnati janež
noževa konica mletega kardamoma
150 g medu
100 g praženih, sesekljanih mandljev
 
0,5 l gostega jogurta (najbolje grškega)
70 g sladkorja v prahu
sok 1 limone
4 listi želatine
2 žlici limončela
3,5 dl sladke smetane


PRIPRAVA:
Slive sem razkoščičila in jih položila na pekač. Vino, začimbe in med sem segrela do vretja in z mešanico prelila slive. Vse skupaj sem pekla v pečici približno 1 uro pri 170 °C. Nato sem slive dobro ohladila in vanje umešala pažene in sesekljane mandlje.
 
Smetano sem za dobre pol ure postavila v zamrzovalnik. Medtem sem v jogurt umešala sladkor v prahu. Limonin sok in limončelo sem zavrela. V hladni vodi sem namočila liste želatine, jo ožela in umešala v limonino mešanico, da se je želatina popolnoma raztopila. Nato sem limonin sok in želatino umešala v sladkan jogurt. Nazadnje sem vanj umešala še stepeno sladko smetano. Jogurtovo peno sem postavila za nekaj časa v hladilnik.

Na dno kozarca sem naložila pečene slive in nanje nadevala jogurtovo peno.



Vsak po svoje, a zame je sladkanje tudi del življenja. Pa dober tek!

nedelja, 24. avgust 2014

Restavracija Hotel Draga di Lovrana



Lahko rečem, da sem se na pretekli, Mariji zahvaljujoč podaljšan vikend, zares naužila morskih dobrot. Celo leto, vsak dan, bi lahko jedla svežo morsko hrano. Že zaradi tega bi se splačalo preseliti kam bližje obali - sveže ribe in morske dobrote so nekaj najboljšega! Saj imam rada meso, a kadar govorimo o sveže morskem, takrat zmaga slednji.


Da ima istrski polotok veliko dobrih restavracij, spoznavam šele zadnji dve leti. In tokrat lahko na seznam vrhunskih dodam še (najmanj) dve.


Na hribu nad Lovranom pri Opatiji, na poti proti Učki, se nahaja majhen, a ljubek Hotel Draga di Lovrana. Verjetno pa je restavracija hotela tisto, kar je zanimivejši del te zgodbe. Ali kvečjemu oboje skupaj. Zelo prijeten ambient, prijazno osebje, krasen razgled na Rijeko in Krk ter odlična morska hrana.


Pozdrav iz kuhinje je bila nežna škampova panna cotta z močnejšim oljčnim oljem in česnovimi kalčki - fina kombinacija in dobra ideja za doma.


Za hladne predjedi smo poskusili vsega po malo - vse pa surovo: vongole, ostrige, kvarnerski škampi, brancin in tuna. Moji najljubši so bili zagotovo škampi. Školjke in ostrige sem jedla pa še bolj sveže in to ne tako blizu morja (Žeja, Ozeljan).


 

Kombinacija kapesante in gob dobro funkcionira - morda bi lahko samo namesto dveh, postregli tri školjke;-)


Tole pa je jed, ki je sicer nikoli nisem jedla, niti videti ali vonjati je nisem mogla - a je bila v mesni različici - vampi. Le da so tile tukaj vampi morske žabe, ki jih pripravijo v odlični omaki z malo čičerike. Če jih ne bi poskusila, bi se še naprej zgražala ob besedi "vampi", tako pa bom odslej malo bolj zadržana pri komentarjih - tile so bili zares okusni.


Tole je bila sicer zame zmagovalna topla predjed - pečena hobotnica s tartufi. Prava mera vsega, dišalo pa je kot pri norcih. In če sicer tartufe najraje vonjam, so bili pri tej jedi vredni vsakega grižljaja.


Posrečena kombinacija sladkih škampov in breskve, združena v popolni rižoti. Še vedno trdim, da se po rižoti vidi, kako dober kuhar je za štedilnikom - in tale je bila popolno kuhana.


Za glavno jed pa smo se odločili za morsko žabo, pečeno v pečici z zelenjavo. Riba je bila okusna, a zame jo je moja različica prekosila;-)


Pri sladicah pa težko kaj konkretnega zapišem, saj sem poskusila samo (kao) domači sladoled, ki pa me žal ni prepričal v domačnost. Seveda, lahko da je bil pripravljen doma, a če je pripravljen iz praška, to zame ni domače - ta je vendar nastal v neki proizvodnji, s kupi nadomestkov prave hrane. Dragi, ki zna poskrbeti zase, si je naročil flambirane smokve v listnatem testu, ki pa so bile bojda carske.



Ojoj, škoda, da je že konec. A na srečo pride kmalu še ena iz bližnje okolice - in tudi ta vrhunska. Stay tuned;-)

četrtek, 14. avgust 2014

Lisičke z žar sirom

 
 
Letos je sicer ušivo poletje, je pa zato dosti gob. Nedvomno bom bolj pogrešala tisto pravo poletje, ki me pregreje do kosti, kakor bi pogrešala gobe, če jih ne bi bilo toliko. A kaj hočemo - imamo pač letos več gob kot toplega in stabilnega vremena.
 
Lisičke, posebej tiste najmanjše so mi zelo ljube, le pri čiščenju se vsakič znova sprašujem, ali mi je res treba vsega tega. Vsako gobico posebej namreč prijeti v roke in jo precizno oščetkati, da odpade z nje ves gozd. Pa je! Trud se poplača, ko v ustih eksplodira tisti zemeljski okus aromatičnih gob. Umami - peti okus - tega najdemo tudi v gobah in ravno zato nam tako teknejo.
 
Popečene lisičke s Halloumi sirom (ali sirom za žar) so še posebej umamične;-)


SESTAVINE:
100 g Halloumi sira (ali žar sira)
150 g svežih lisičk
2 majhni šalotki
3 stroki česna
bazilika
sol in poper
oljčno olje

PRIPRAVA:
Na oljčnem olju sem na hitro posteklenila sesekljano šalotko in ji dodala gobe. Te sem dobro popekla z vseh strani in jim dodala česen. Vse skupaj sem še na hitro popražila, nato pa solila, poprala in potresla s sesekljano baziliko.
 
Halloumi sir sem popekla na rebrasti žar ponvi in ga servirala poleg gob. Ker je Halloumi precej slan, sem bila pri soljenju gob precej zmerna. Sir za žar, ki ga sicer uporabljamo pri nas, navadno ni tako slan. Halloumi je iz ovčjega in kozjega mleka in ima nekoliko specifičen okus - če vam ovčji in kozji mlečni izdelki niso najbolj po godu vam svetujem, da uporabite kar navaden Olimc ali pa MU sir (osebno imam veliko raje prvega).

 
Če poleg postrežemo še, v tem trenutku najbolj aktualno, paradižnikovo solato, imamo hitro in okusno pripravljeno kosilo.
 

sreda, 06. avgust 2014

Slivova pita z marcipanom in praženimi mandlji - brez glutena


Jaz pravim, da jih ni čez domače sladice. Opažam, kako se tudi okus za sladice spreminja glede na letni čas. Čokoladne stvari me nekako ne mikajo poleti, so pa zato toliko bolj privlačne sladice s sadjem. Slive so super, ker jih je veliko, so domače, ni jih potrebno škropiti, so zdrave, sladke, skratka popoln sadež za uporabo v sladicah.

Sveže slive so priporočljive za ljudi, ki trpijo za boleznimi ledvic in jeter ter pri revmatizmu. Vsebujejo tudi veliko vitamina E, ki zavira nekatere procese staranja, kot je na primer nastajanje gub, hkrati pa pospešujejo tudi presnovo ogljikovih hidratov in tako preprečujejo prekomerno telesno težo. 


SESTAVINE:
800 g sliv
1 dl portovca (lahko tudi rdečega vina)
pol žličke cimeta
100 g sladkorja
ščep mletih klinčkov

400 g marcipana
400 g mletih mandljev
4 jajca
80 g sladkorja
maslo za namestitev pekača

150 g mandljev
30 g sladkorja v prahu
pol žličke cimeta

PRIPRAVA:

Slive sem prepolovila in razkoščičila ter jih skupaj z vinom, cimetom, sladkorjem in klinčki kuhala na zmernem ognju toliko časa, da je večina tekočine spovrela – približno 30 minut. Nato sem slivov nadev ohladila.
Za testo sem najprej stepla rumenjake s sladkorjem in vanje postopoma dodajala koške marcipana. Še vedno sem mešala z mešalcem, da se je marcipan postopoma lepo umešal v jajčno zmes. Temu sem dodala mlete mandlje in mešala z žlico, saj je masa postala precej gosta. Beljake sem stepla, a ne v povsem trd sneg – toliko, da so se lepo umešali v marcipanovo zmes.
Pekač (37 x 32 cm) sem namastila z maslom in vanj z žlico naložila marcipanovo testo ter ga lepo poravnala in pogladila.
Na marcipanovo testo sem naložila ohlajen slivov nadev ter vse skupaj pekla 35 minut pri 180 °C. Po vrhu slivovega nadeva sem potresla v pečici pražene mandlje, ki sem jih nato grobo sesekljala in povaljala v mešanici sladkorja v prahu in cimeta. Pito sem pekla še 10 minut.



Slive in marcipan so zame kombinacija številka 1. Ko pišem tole, pite že zdavnaj ni več med nami, zato mi sline tečejo po tipkovnici;-) Mislim, da bo ta vikend padla še enkrat!

torek, 29. julij 2014

Morska žaba v pečici z zelenjavo


Takole, morski dopust je za nami, a kljub temu hlastamo za morskimi jedmi. Zanimivo, kako je tudi Sardinija (kot prejšnja leta že Korzika) znala več postreči z mesom kot z ribami. Za prihodnje dopuste si zares želim nekam, kjer se bom lahko vsak dan do sitega najedla morskih dobrot: rib, rakov, školjk na 1001 način ali pa tudi samo z žara - vseeno, samo da bo morsko.


Že naslednji dan, ko smo se vrnili z dopusta sem v ribarnici naletela na jadranske sardele in na tole "lepotico" - morsko žabo (spako ali vraga). Njeno meso sodi med najokusnejše bele ribe in tako po strukturi mesa kot po okusu spominja na jastoga.

Pripravljena takole v pečici pa je poleg tega, da je izredno okusna, tudi zelo enostavna za pripravo. Medtem ko se je pekla, sem pod spretnimi frizerskimi rokami celo nekoliko obnovila pričesko;-)


SESTAVINE:
1 kg rep morske žabe
200 g češnjevih paradižnikov
nekaj posušenih in v olju vloženih paradižnikov
nekaj slanih inčunov
polovica čebule
1 koromač
3 majhne bučke
1 korenček
pest v olju vloženih oliv (po želji)
šop drobnolistnate bazilike (lahko tudi navadne ali pa timijana)
malo limonine lupine
oljčno olje
sol

PRIPRAVA:
Rep morske žabe sem na hitro oplaknila in ga dobro posušila s kuhinjskimi brisačami. Na pekač sem pokapljala melo oljčnega olja in nanj položila rep morske žabe, ki sem ga predhodno nasolila. V pekač sem dodala vso zelenjavo, ki sem jo narezala na primerne kose, solila in pokapljala z oljčnim oljem. Na ribo sem položila še nekaj slanih inčunov in vse skupaj pekla približno 40  minut pri 180 ° C.

 
Pri peki se je iz vsega izcedila odlična omaka, ki bi se odlično podala k pečenemu krompirju ali pa kar tako, za pomakanje kruha, a mi smo imeli še toliko drugih rib, da smo se jih končno do sitega najedli - in to brez prilog;-)



Pa vi? Na morju pojeste veliko morskega? Kje dobite ribe, školjke, rake na morju - v ribarnici ali pri ribičih? Jih pripravljate sami ali hodite v restavracije?

Kako sem radovedna kaj? Iščem lokacijo za dopust prihodnje leto;-)
Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...